Pri večini divjih živali okužbe potekajo brez vidnih simptomov.
Pri dovzetnih vrstah, kot so mufloni, jeleni in gamsi, pa se lahko pojavijo povišana telesna temperatura, otekanje glave, vek in jezika, slinjenje, razjede v ustni votlini, težave pri gibanju, šepanje ter pogini. V hujših primerih lahko pride do odpovedi dihal ali srca.
Med pogostejšimi znaki so tudi krvavitve na sluznicah ter vnetje v ustni votlini.
Po potrditvi bolezni 8. julija letos se je ta hitro razširila med domačimi prežvekovalci, največ izgub je bilo pri ovcah. Lovci, ki v lovišču najdejo poginule živali (srnjad, jelenjad, muflon, gams), naj preverijo, ali so prisotni znaki značilni za bolezen.
Če so vidne spremembe na smrčku, jeziku ali sluznicah, naj trupla na kraju najdbe zakopljejo ali zasujejo s kamenjem oziroma vejevjem, da se omeji dostop mesojedih živali. Izgube morajo vpisati v aplikacijo Lisjak in pod opombo dodati »sum na BTV«.
Prvo najdbo poginule živali z znaki bolezni v lovskem okolišu je treba nemudoma sporočiti območni enoti Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Izven uradnega časa lahko lovci kontaktirajo veterinarja v pripravljenosti preko številke 112. Če lovci opazijo nenavadno obnašanje ali znake bolezni pri uplenjeni divjadi, morajo to sporočiti usposobljeni osebi lovske družine.
Če ta ob pregledu v zbiralnici potrdi sum na bolezen modrikastega jezika, se o tem obvesti uradnega veterinarja, ki odloči o ustreznosti mesa za prehrano ljudi. V primeru, da trup ni primeren, se odstrani kot živalski stranski proizvod kategorije 3, skladno z uredbo Evropske unije 1069/2009.