Pred odprtjem podjetja v Bosni in Hercegovini se velja prepričati, da ne sodelujemo v davčni utaji, svari Finančna uprava Republike Slovenije.

V zadnjih letih davčni svetovalci odprtje podjetja v Bosni in Hercegovini prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke, predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi, ki naj bi bila tam ugodnejša kot v Sloveniji: nižja sta davek na dobiček (deset odstotkov) in davek na dodano vrednost (17 odstotkov), prav tako niso obdavčene dividende, vozila in plovila.

Da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, ne bi bila sporna, morajo imeti »dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost, in da so storitve res opravljene,« opozarja Finančna uprava Republike Slovenije.

Sem lahko sodijo ponudbe davčnih svetovalcev, kot na primer: www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si, www.vizija-racunovodstvo.si in tako dalje.

Agresivno planiranje

Primer 1: Posameznik ustanovi podjetje v Bosni in Hercegovini, ki ima sredstva za opravljanje storitev in te tudi dejansko (ne zgolj fiktivno) opravlja, vendar zgolj oziroma večinoma na ozemlju Republike Slovenije. Podjetje se v praksi obnaša, kot bi bilo slovensko podjetje, s to razliko, da so prihodki nakazani na plačilni račun podjetja v Bosni in Hercegovini.

Za takšne primere zakonodaja, ob upoštevanju konkretnih objektivnih okoliščin, takšno pravno osebo šteje za rezidenta Republike Slovenije, kar pomeni, da ima enake obveznosti kot slovenska pravna oseba ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo.

Če temu ni tako, govorimo o agresivnem davčnem planiranju, ki lahko vodi v davčno utajo. Do tega pogosto pride v primerih tako imenovanih slamnatih družb – vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika ali pa na »skupnem naslovu«.

Gre za podjetja, ki obstajajo le na papirju, kar pomeni, da je podjetje sicer registrirano, ne opravlja pa nobene konkretne dejavnosti, ampak je glavni in običajno edini namen njegovega obstoja »davčni prihranek«.

Mednarodna izmenjava

Primer 2: Posameznik ustanovi podjetje v Bosni in Hercegovini, ki predstavlja slamnato družbo. Takšno podjetje nato sodeluje s slovenskim podjetjem in mu za svoje storitve izda račune. Slovensko podjetje račun plača in ga vključi med svoje stroške.

Ker pa storitve dejansko niso bile opravljene, so računi fiktivni, slovenska pravna oseba pa ni upravičena do upoštevanja teh stroškov med davčno priznanimi odhodki, in se ji naloži ustrezno plačilo davkov.

Nezakonito poslovanje podjetja in ravnanje posameznika se presoja v davčnem nadzoru. V primeru ugotovitve kršitve, davčni organ utajen davek naloži v plačilo, kršitelj pa je dolžan plačati tudi dodatne sedemodstotne obresti.

Če so izpolnjeni znaki prekrška, se kršitelju izreče tudi prekrškovna sankcija. V primeru izpolnjenosti znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve ali ponarejanja listin, pa se pred pristojnimi organi vodi tudi kazenski postopek.

Finančna uprava Republike Slovenije nadalje opozarja, da učinkovitost mednarodne izmenjave podatkov vsako leto narašča, kar zmanjšuje možnosti, da davčni organ ne bi imel dostopa do določenih podatkov, in dodaja, da ustanavljanje podjetij v Bosni in Hercegovini po temelju ni drugačno od ustanovitve podjetij v drugih državah, zato opisane davčne sheme in postopanje davčnega organa veljajo tudi za primere ustanavljanja družb v drugih državah.

Primer 3: Posameznik se oglasi v državi, kjer ima podjetje iz Bosne in Hercegovine plačilni račun, in iz njega dvigne denarna sredstva. Nato razpolaga z njimi prosto, brez priglasitve dohodka davčnemu organu.

Primer 4: Posameznik razpolaga s plačilno kartico podjetja v Bosni in Hercegovini in z njo plačuje zasebno porabo. Teh sredstev ne priglasi davčnemu organu.

V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi – tudi na panojih – Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring, opozarja finančna uprava, osumljenca v več preiskavah Nacionalnega preiskovalnega urada.

Snežič, ki je v času zadnje vlade veljal za enega najvplivnejših mož v državi, je, denimo, glavni osumljenec v preiskavi mednarodne mreže za domnevno pranje denarja.

Primer 5: Posameznik uvozi vozilo iz Nemčije v Bosno in Hercegovino in ga registrira na podjetje. To vozilo nato uporablja z tablicami Bosne in Hercegovine zgolj za zasebne namene v Sloveniji. Tako se posameznik želi izogniti plačilu davka v Sloveniji.

Ker morajo biti takšna vozila registrirana v Sloveniji, kjer morajo biti plačane tudi vse dajatve (carina in davek), so takšni primeri predmet postopka pred finančno upravo.

Starejše novice