37.186 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je glasovalo za stavko, ki jo organizira sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Stavka bo 14. februarja naslednje leto.
Kar 37.186 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je izglasovalo stavko, ki jo za 14. februar 2018 napoveduje Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Glasovanje je trajalo do srede, Petra Koritnik, predsednica komisije za ugotavljanje rezultatov, pa je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da so v predpisanem roku prejeli zapisnike o glasovanju iz 707 zavodov od 767 zavodov, ki so jih pozvali h glasovanju.
Tako se je glasovanja udeležilo od 51.905 zaposlenih v zavodih 39.469 in kar 37.186 jih je glasovalo za stavko, kar pomeni 94,2 odstotka udeleženih. Zato v primeru neugodnih rezultatov pogajanja napovedujejo veliki shod v Ljubljani, na nekaterih zavodih pa bodo ostale stavkovne straže. S tem stavka ne bo končana, prekinila se bo 14. februarja ob 22. uri in se bo prilagajala glede na dogodke, ki se bodo odvijali za pogajalsko mizo.
Za nas je spregovoril glavni tajnik Branimir Štrukelj: »Pričakovati je, da bo vsaj toliko ljudi 14. februarja pričelo s stavko, kar pomeni, da bo to največja in najštevilčnejša stavka od osamosvojitve. V državi gre za izjemno močno sporočilo, ki je posledica dejstva, da vsi podatki – tako mednarodni kot domači – kažejo na nižje vrednotenje izobraževalnega dela od drugih del v javnem sektorju pri enaki izobrazbi. Ali drugače – izobraževalno delo, kjer je zahtevana univerzitetna izobrazba, je za 500 evrov bruto slabše ovrednotena kot enako delo z enako izobrazbo v drugih delih javnega sektorja v državni upravi. Plača, ki jo dobi učitelj ali učiteljica, ki je končal univerzo, opravil dodaten strokovni izpit, je 980 evrov neto. In to je plača pod povprečno plačo v tej državi. Ne gre za elito, v resnici gre za proletarce, kar je izrazito slabo vrednotenje izobrazbe. Delo, ki je ena nosilnih dejavnosti, je dobro opravljano, saj gre za izjemne mednarodne rezultate, kjer primerjajo znanja otrok.«
Ker vlada opozorila ni želela slišati oziroma ga je ignorirala in na njihove zahteve ni ustrezno odgovorila s protipredlogom, jim ni ostalo drugega, dodaja Štrukelj.
»Mi stavke nismo nikoli razumeli kot cilj, zgolj kot skrajno sredstvo, če zaposlenim ne preostane nič drugega, če nimajo možnosti uveljaviti zahtev na pogajanjih. Verjamem pa, da bo dovolj razuma, da do tega ne bo prišlo. Če ne pa bo izvedena v polni meri, silovito, da bo izražala kritiko vladi Republike Slovenije, a v čim manjši meri prizadela starše in otroke. Kar bomo seveda upoštevali, saj ni naš namen kaznovati njih, ampak zaostriti konflikt z Republiko Slovenijo,« pojasnjuje glavni tajnik.
Ob teh zahtevah želijo, da se ustrezno ovrednoti to delo (pa tudi razredniško, ki je mesečno ovrednoteno na 3–5 evrov), saj pomeni »prihodnost naše države«. Ob tem pa bodo dodali tudi zahtevo za zvišanje regresa za vse zaposlene v javnem sektorju, ki imajo nižjo plačo od minimalne v višini 1200 evrov bruto: »In mislimo, da je država – z milijardo več kot lani, ker se je dobiček na podjetja povečal za 28 odstotkov – dolžna del tega dobrega gospodarskega stanja premestiti tistim, ki ga najbolj potrebujejo.«
