Ste vedeli? Visoke temperature, pomanjkanje padavin in suša vplivajo na kakovost kopalnih voda. Zaradi teh dejavnikov se znižujejo gladine voda in pretoki rek ter jezer, medtem ko se temperature površinskih voda zvišujejo.
V takšnih pogojih se v določenih vodah intenzivneje razraščajo alge in cianobakterije. Slednje se najhitreje množijo v mirnih vodah, kot so ribniki in jezera, kjer ni mešanja vodnih plasti. Nekatere vrste cianobakterij lahko proizvajajo toksine, ki ogrožajo zdravje ljudi in vodnih organizmov.
V določenih primerih se na območjih zunaj uradnih kopališč pojavi tudi vpliv odpadnih voda, kar ob nizkih vodostajih in vročinskih valovih stanje še poslabša.
Strokovnjaki zato svetujejo: Kopanje naj poteka le tam, kjer se redno spremlja kakovost vode – to so naravna kopališča in uradna kopalna območja, vključena v državni monitoring.
Naravna kopališča in kopalna območja
Kopalna sezona na jezerih in rekah traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju od 1. junija do 15. septembra. V teh obdobjih spremljajo kakovost kopalnih voda.
Monitoring se izvaja na 48 različnih lokacijah po Sloveniji – ob rekah, jezerih in na morju. Na teh točkah se izvajajo terenska opažanja, meritve in laboratorijska mikrobiološka testiranja, podatki pa so javno dostopni na spletni strani pristojnih služb.
V Sloveniji deluje 18 naravnih kopališč z upravljavci, ki skrbijo za varnost in urejenost. Tam najdemo reševalce iz vode, označbe kopališč, sanitarije, dostop do prve pomoči ter pogosto tudi dodatno ponudbo.
Poleg tega obstaja še 30 kopalnih območij, ki nimajo upravljavcev. Na teh mestih ni reševalcev, zato kopanje tam poteka na lastno odgovornost.
Seznam kopalnih območij in kakovost vode lahko preverite na tej karti. Na vseh drugih, nenadzorovanih vodnih površinah, pa kopanje ni priporočljivo.
Kaj moramo upoštevati pred vstopom v vodo?
Zdravstveno stanje kopalca:
- Izogibajmo se kopanju po zaužitju alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi.
- Če smo imeli drisko v zadnjem tednu ali imamo odprte rane, gnojna vnetja, vneta ušesa, oči ali prehlad, v vodo ne vstopajmo.
- Pri kroničnih boleznih, kot so sladkorna bolezen ali bolezni srca, se držimo navodil zdravnika.
- Otroci, starejši in utrujeni kopalci so bolj izpostavljeni okužbam.
- Glodavci ob vodi lahko prenašajo mišjo mrzlico – izogibajmo se njihovim izločkom.
Temperaturo vode preverimo še pred vstopom. Če smo pregreti, v vodo ne smemo skočiti nenadoma, temveč vstopamo postopoma. Nenadna potopitev v mrzlo vodo lahko povzroči izgubo koordinacije, oteženo dihanje, padec telesne temperature, upočasnjen srčni utrip, mišične krče in v skrajnih primerih tudi izgubo zavesti.
Poleg tega moramo vedno oceniti stanje vodne površine. Če opazimo oljne madeže, peno, katran ali druge odpadke, kopanje ni varno. Voda mora biti bistra, dno prosto in trdno, brez ostrih predmetov, kot so steklo, pločevinke ali igle. Previdni moramo biti, če so pod vodo alge ali druge rastline, ki zmanjšujejo vidljivost in otežujejo gibanje.
Dobro si ogledamo obalo, njeno obliko in strukturo ter preverimo, ali so vstopne točke v vodo varne. Pozorni moramo biti tudi na število čolnov, blazin in drugih plovil, ki lahko ovirajo naše gibanje v vodi.
Starejše novice
