Malo je Slovencev, ki še niso slišali za tistega župnika, ki ve, kaj sta Facebook in Instagram, se z vsemi tako dobro razume in preko vlogov prikazuje lepoto duhovniškega poklica. Prav družbena omrežja so mu v času karantene omogočila maševanje preko spleta, kjer ga je ob nedeljah spremljalo preko 2500 ljudi.
Govorimo o Martinu Golobu, župniku, ki je bil poleti premeščen iz Bohinja v Grosuplje. Z njim smo govorili o preteklem letu, koronakrizi, selitvi in njegovem poslanstvu.
Leto 2020 mnogi označujejo kot leto katastrof. Leto, za katerega komaj čakajo, da se konča. Prineslo je koronakrizo, ki ji še ni videti konca, marsikdo se je znašel v stiski v času izolacije, premalo je bilo osebnega stika, ki ga ljudje potrebujemo.
»Res je, leto 2020 je nekaj posebnega. Nismo vajeni vseh novih stvari, ki nam jih je prinesel koronavirus. Da nam nekdo govori, kako se moramo obnašati, pa čeprav je to v dobro nas in družbe. Mnogi so bili in so še vedno v skrbeh glede služb, preživetja, marsikateri podjetnik je tudi zaprl podjetje. V Bohinju so se domačini spomladi bali, kako bo s turizmom. Sedaj slišim, da je bilo, Bogu hvala, zelo v redu.«
Kako pa ste se vi spopadli s problemi v tem času, kaj ste svetovali svojim faranom?
»Koronavirus je tudi meni postavil izziv, kako v vsej distanci ostati blizu ljudem, kar je na nek način moje poslanstvo. Za orodje sem vzel socialna omrežja, predvsem Facebook, in na ta način dnevno prenašal svete maše, ki so bile zelo obiskane. Odgovarjal sem na mnoga poštna sporočila in se tako z ljudmi povezoval.«
»Koronavirus je na nek način ustavil moje hitro življenje in mi omogočil tudi premislek o nekaterih stvareh. V tem trenutku pa res upam, da se nam življenje ne bo spet ustavilo in da bomo z neko disciplino premagali širjenje virusa.«
»Ljudi sem v tem času skušal opogumljati, da niso sami, da smo skupaj, da molimo drug za drugega. Jim dati upanje, da bo to minilo in da bomo kmalu na starih tirnicah. Predvsem sem pa skušal poslušati, kar se mi zdi najpomembnejše.«
Letos je odpadlo tudi veliko porok, krstov ...
»Porok, krstov in drugih obredov v času karantene ni bilo. Bili so edino pogrebi v zelo okrnjeni obliki (samo deset nas je lahko bilo in to vse zunaj). Je pa bilo tega več po karanteni. Ko se pogovarjam z mladimi zaročenci, je bilo to obbdobje tudi za njih stresno. Vse so organizirali, na koncu pa odpovedali in prestavljali poroke za eno leto.«
Spremembe pa so se zgodile tudi vam, saj ste bili premeščeni v Grosuplje in zapustili Bohinj. Selitve iz župnije v župnijo so sicer del vašega poklica oziroma poslanstva. Čeprav je bilo najbrž težko, so vas v novi župniji lepo sprejeli. Ste te spremembe veseli? Kakšni so prvi vtisi?
»Zaradi potrebe v župniji Grosuplje in Lipoglav je posebna komisija sklenila, da grem službovati v ti dve župniji. Bohinj bo zame vedno na posebnem mestu, saj sem se imel tam res lepo. Bil sem eden izmed njih in ker so Bohinjci nekaj tako posebnega, mi je bilo to res v užitek. Svojim nadrejenim sem rekel, da sem na razpolago in kar bodo sklenili, bom sprejel.
In tako so sprejeli sklep, da sem s 1. avgustom začel službovanje v Grosuplju. Že prvo nedeljo, ko sem tam maševal, sem občutil prijeten sprejem v novem kraju. Hvaležno sem se ozrl nazaj in z velikim veseljem gledam naprej.
Spremembe se nisem preveč veselil, ker selitev zame nikoli ni nekaj prijetnega. Nenazadnje je z njo kar nekaj dela. Imel sem tudi tremo, kako me bodo sprejeli novi župljani. Strah me je bilo, ali bom kos vsemu novemu. Ampak z Božjo pomočjo smo predrli led in sedaj lepo in aktivno plavam v novem kraju. Ljudje so krasni, prijetni in odprti, dolenjski grički pa tudi zelo lepi. Ko se ozrem nazaj, mislim, da je bila premestitev zame osebno tudi zdrava, saj se spet počutim živega in mladega v krogu vsega novega.«
Katero lepo stvar, ki se vam je zgodila v tem letu, bi želeli še posebej izpostaviti?
»Prva so gotovo koronske svete maše, ko nas je bilo vsak dan na live streamu (prenosu v živo prek Facebooka, op. a.) preko 2500. To je bilo res posebno obdobje in lep izziv, ki nas je zelo povezal.
Druga zelo lepa in nepozabna stvar, na katero sem zelo ponosen, je občinsko priznanje za posebne zasluge občine Bohinj, ki sem ga prejel.
Tretja lepa stvar, ki jo želim izpostaviti pa je, da sem v zelo lepi, živahni župniji, obkrožen z mnogimi mladini, kjer vidim, da se bo dalo zelo lepo delati in širiti nekaj pozitivnega. In tukaj ne mislim virusa (smeh).«
Kakšno pa je vaše sporočilo vsem, ki so obupali nad letošnjim letom?
»Pravim, da se iz vsake slabe stvari lahko vzame tudi kaj dobrega. Odvisno je od posameznika, kako se sooči z izzivom, ki ga prinaša novi čas. Včasih se pohecam glede mask, da je sedaj, ko jih moramo vsi nositi, idealna priložnost za menjavo sprednjih zob. Slabe stvari vzeti za dobro.«
Starejše novice
