Srbija ima številne regionalne tradicije in običaje; vsi Srbi pa imajo navado, da na pogreb prinesejo hrano in jo tam tudi pojedo.
Prinašanje hrane na grob pokojnika je del ljudskega običaja in ne del krščanskega izročila.
Skratka, hrano običajno razdelijo med udeležence pogrebne slovesnosti, del pa ostane za pokojnika.
Prinašajo slaščice, prigrizke, suhomesnate izdelke, meso, sadje, zelenjavo. Manjkajo niti pijače, gazirani in negazirani sokovi ter alkohol. In če je pokojnik oboževal kavo, mu jo je treba skodelico pustiti na nagrobniku.
Komentarji (1)
Pred mnogimi leti sem (neprostovoljno!) moral na služenje vojaškega roka, in to v Srbijo. Zaradi tega bom sedaj pred penzijo moral toliko dlje delati. Fer, mar ne..?
Neke mrzle zime smo šli ob nočni "uzbuni" na nekajdnevno vježbo. Bil sem topničar, zato je vježba zajemala tudi izkop materiala za topovsko gnezdo in kamuflažo. Zunaj je bilo okoli -10 st.C, zato so tla bila zmrznjena vsaj do globine 10cm. Izkopati pa je bilo treba cca. 8cub.m. Kopalo nas je 5, najebali pa smo kak grčke. Reklo se je, da moramo skopati "treči stepen". Kopali smo od kake 10. ure zjutraj, celi dan, pa potem v noč do 1. ure zjutraj. Na eni strani gnezda za haubico 122mm je moral biti skopan prostor za municijo (globina ene 150cm, na drugi strani pa bivalni prostor, ki je bil za spanje, opremljen pa je bil tudi z improviziranim kuriščem za gretje, a se je v prostoru tako grdo kadilo, da smo raje vse skupaj ugasnili. Na vrhu je bila tudi improvizirana streha iz šatorskih kril. Bili smo seveda lačni, med nami pa je bil, hvala bogu, sedaj žal že pokojni znani ptujčan Ivan Pučko, boksarski trener, ki je tamkajšnje običaje dobro poznal. Najprej smo tam v tisti "divjini" nežno vlomili v en neke vrste vikend, zakurili ogenj v kaminu, čez kako uro pa se je pojavil nazaj Ivan s polnim šatorskim krilom. Ko ga je razgrnil smo obnemeli. V vikendu se seveda ni grela cela jedinica, ampak samo starešine, Ivan in jaz. Ostale gušterčine so se morale znajti po svoje. Ivan je v šatorskem krilu prinesel goro pečenega mesa (pečenje), pecivo in še kup nekih stvari, ki so žmahale enkratno. Vse je seveda bilo zmrznjeno, a smo se znašli in vse lepo ob ognju pripravili, kot se šika. Nato smo za seboj še vse pospravili in uredili. Po končani gozbi je kapetana zanimalo, kje je Ivan vse to dobil. Povedal je, da je šel na groblje, ker je vedel, kaj bo tam našel. Škoda, da me ni vzel s seboj, ker je bilo materiala po volji mnogo. Od nas, sitih, se ni prav nihče pritoževal.
Starejše novice
