Zagrebška javnost je po razkritju primera turistke s Nove Zelandije, ki ji je taksist Ivan Madžar za nekaj več kot kilometer vožnje zaračunal 1506 evrov, deležna novih zgodb o njegovem načinu poslovanja.
Ena od sogovornic se spominja, kako je Madžar njeni bolni materi za vožnjo od Glavnega kolodvora do hotela Agram (razdalja 1,2 kilometra) zaračunal 70 kun (dobrih devet evrov). Ko ga je pozneje poklicala in vprašala, ali ni pretiraval, ji je odgovoril, da bi lahko zahteval še več.
Mesec dni pozneje je po naključju našla torbico z dokumenti njegove hčerke in mu jo vrnila. Ob tem ga je znova spomnila na svojo izkušnjo. Madžar ji je ponudil povračilo denarja, a ga je zavrnila, saj je želela le, da bi premislil o svojem ravnanju.
Po njenem mnenju taksist pogosto izkorišča ranljive potnike, predvsem ženske in starejše.
Prevarana in nemočna
Druga potnica je opisala dogodek na jutro Thompsonovega koncerta, ko je za vožnjo od kolodvora do poslovne stavbe A1 na Žitnjaku, dolge 7,3 kilometra, morala plačati kar 75 evrov.
Prej je isto razdaljo z drugim ponudnikom opravila za komaj 7,5 evra. Ko je izrazila ogorčenje, ji je Madžar predlagal, naj mu v gotovini brez računa poravna 60 evrov. Zaradi strahu pred neprijetnostmi pred sodelavci je pristala, a se je, kot pravi, ves dan počutila prevarano in nemočno.
Odpiranje in zapiranje podjetij
Madžar, ki je po razkritju zgodbe o novozelandski turistki vrnil 1350 evrov, ima za sabo dolgo zgodovino odpiranja in zapiranja različnih obrti za prevoz.
Njegova najstarejša obrt sega v leto 1993, trenutno pa posluje prek podjetja, registriranega leta 2012. Poslovne račune je v tem času odpiral in zapiral v več bankah, kar dodatno meče senco na njegovo dolgoletno dejavnost.
Primeri, ki se vrstijo drug za drugim, po mnenju številnih kažejo na sistemsko pomanjkljiv nadzor nad cenami in prakso taksi prevoznikov v Zagrebu.
