Zdravju škodljivih učinkov alkohola se v glavnem zavedamo, prav tako škode, ki jo velikokrat povzroča v družbi in medosebnih odnosih. A tudi v prehranskem smislu od pitja alkoholnih pijač nimamo ničesar dobrega.
Alkoholne pijače namreč ne vsebujejo hranljivih snovi, so visokoenergijske in povzročajo nabiranje maščobnih oblog na telesu.
Kot opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, je bolj kalorična od alkohola pravzaprav le še maščoba. Energijska vrednost enega grama alkohola (etanol) je 7 kcal (29,3 kJ), maščobe pa 9 kcal (37,7 kJ).
Ob tem pozivajo k razmisleku o bolj odgovornem pitju alkoholnih pijač.
Prave energijske bombe
Medtem ko podatke o vsebnosti alkohola na alkoholnih pijačah brez težav najdemo, pa je s hranilno in energijsko vrednostjo drugače, saj števila kalorij potrošniki pri nakupu največkrat ne izvemo.
»Označevanje sestavin ter energijske in hranilne vrednosti namreč pri teh pijačah (še) ni obvezno, medtem ko pri brezalkoholnih pijačah je,« opozarja Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: »Res pa je, da so se nekateri proizvajalci, predvsem evropski pivovarji, pred leti zavezali, da bodo pri označevanju izdelkov stopili korak pred zakonodajo, zato so začeli na izdelkih prostovoljno navajati seznam sestavin in energijsko vrednost. Te informacije smo opazili na skoraj vseh pivih v naših trgovinah, razen pri tistih iz manjših pivovarn. Medtem ko, na veliki večini žganih pijač in vina nismo našli ne seznama sestavin ne energijske vrednosti in hranilne tabele.«
Za boljšo predstavo, kakšne energijske bombe so alkoholne pijače:
1. V enem kozarcu (1dcl) vina (rdeče ali belo, suho do polsladko) z 12 vol. % alkohola je okrog 106 kcal (70 kcal iz alkohola in do 36 kcal energije iz preostalega sladkorja v vinu). Prav toliko energije dobimo, če zaužijemo petino tablice 100-gramske mlečne čokolade, porabili pa jo bomo s pol ure hitre hoje.
2. Mala pločevinka (0,33 l) piva ležak lahko vsebuje od 150 do 170 kcal (odvisno od količine nefermentiranih ogljikovih hidratov), kar je enako energiji v kosu pice (četrtina pice običajne velikosti).
ZPS: Evropski potrošniki si želijo označevanja sestavin, energijske in hranilne vrednosti na alkoholnih pijačah
Na ZPS menijo, da bi označevanje sestavin, energijske in hranilne vrednosti na alkoholnih pijačah moralo postati zakonsko obvezno, saj bi potrošniku omogočalo informirano izbiro.
Poudarjajo, da je v dveh anketah, izvedenih leta 2014 v EU, približno 70 odstotkov anketirancev odgovorilo, da pričakujejo označevanje alkoholnih pijač v enaki meri kot za preostala živila, 16 odstotkov pa jih je izjavilo, da bi popili manj, če bi vedeli za energijsko in hranilno vrednost alkoholnih pijač.