To so napotki slovenskih turistov, ki so se vrnili z desetdnevnega potovanja po tej vse bolj priljubljeni turistični destinaciji.
Albanija je dežela prijaznih ljudi, slabih cest, okusne hrane, propadajočih stavb, nizkih cen, prekrasne narave, glasnega prometa in nasploh deluje kot utelešenje smiselno neurjenega kaosa, kakršnega bi pričakovali v majhni balkanski državi, ki se na vse pretege trudi postati nova Hrvaška ali Grčija.
Dostopnost
Albanija je od Slovenije oddaljena ravno toliko, da na svoj račun prideta tako ljubitelj vožnje z avtomobilom kot letenja z letalom - obe možnosti nam vzameta dobro polovico dneva ob predpostavki, da ne bo šlo na poti nič narobe.
Pot od prestolnice do prestolnice Ljubljana - Tirana naj bi po (včasih dokaj nezanesljivih) informacijah Google Maps tako terjala okoli 12 ur in skupaj nanesla dobrih 900 kilometrov.
Na prvi pogled se tako zdi, da je letenje časovno mnogo ugodnejše, a v obzir je potrebno vzeti še dejstvo, da je najbližja solidna letalska povezava v Trevisu (blizu Benetk). Tako moramo dodati še tri ure vožnje do letališča, dodaten čas, ki ga potrebujemo za vrkcavanje, uro in pol letenja, iskanje prtljage, pot od letališča do mesta ...
Premikanje po sami Albaniji je možno z lokalnim javnim prevozom, ki pa ni ravno tak, kot smo ga vajeni od doma: gre za privatnike z malo večjimi kombiji, ki vozne rede obravnavajo bolj kot priporočila, na udobje potnikov pa ne dajejo prav dosti.
Alternativo tako predstavljajo neštete rent-a-car agencije, pri katerih si je moč manjši avtomobil izposoditi za približno 40 evrov na dan. Bencin je sicer praktično edina dobrina, ki v Albaniji stane enako kot v Sloveniji.
Kaj si ogledati
Ob predpostavki, da imate za potovanje po Albaniji na voljo dober teden dni, vas bo pot zagotovo popeljala preko celotne države. Na severni meji, kjer se Albanija stika s Črno Goro, je največje jezero na Balkanu - Skadarsko jezero, od njega pa se lahko po zavitih gorskih cestah odpravite v Albanske Alpe, ki segajo skoraj do višin našega Triglava; najvišjo točko predstavlja Korab, ki se zaustavi pri 2752 metrih nadmorske višine.
Tam je tudi čudoviti nacionalni park Valbone, ki ponuja cel kup turistom zanimivih naravnih lepot in dolgih sprehajalnih poti.
V Albaniji so še danes močno občutne posledice štiri desetletja dolgega vladanja komunističnega diktatorja Enverja Hoxhe, ki je državo vodil od novembra 1941 do aprila 1985. Posebej znan je bil po svoji paranoični naravi, ki je privedla do tega, da je Albanija povsem prekrita z zasilnimi betonskimi bunkerji, zgrajenimi v času po drugi svetovni vojni.
Po padcu prejšnjega režima pa se je država preusmerila povsem v nasprotno skrajnost - ultrakapitalistični prosti trg, ki je povzročil ogromno sive ekonomije in celosten razkroj vsakršnega urbanega planiranja.
Rezultat so kilometri in kilometri nenadzorovane gradnje hiš in stanovanjskih blokov ogromnih razsežnosti, ki pa so povečini še v fazi izdelave, konca katere (verjetno) nikdar ne bodo dočakale.
Zaradi svoje bližine do letališča in statusa prestolnice predstavlja Tirana bolj kot ne nujno zlo za turizem; gre za mesto, ki je komajda kaj večje od Ljubljane, a uspe s svojo obupno prometno ureditvijo, nerazumljivimi označbami, slabo osvetljenimi ulicami ter neokusno arhitekturo pustiti vtis, da gre za predmestje neke azijske metropole z več deset miljoni prebivalcev.
Roko na srce, maloštevilčni muzeji in druge dotrajane znamenitosti komajda odtehtajo eno noč, preživeto v Tirani.
A nič zato: preostala večja albanska mesta so naravnost čudovita. Kraji, kot so Gjirokaster, Berat, Sarande, Vlore ... se ponašajo s fascinantno kulturo, arhitekturo in zgodovino, poslednja dva pa s svojim modrim morjem in kičasto lepimi plažami bolj kot na sosednjo Grčijo že skorajda spominjata na mnogo bolj oddaljena eksotična otočja.
Okusi
Albanska kulinarika predstavlja pester preplet tipične zahodno balkanske, grške in turške kuhinje.
Od pit (burekov), različnih mesnih jedi (ponekod, posebej pa v osrednjem delu države, z odsotnostjo svinjine, saj tam živi največ muslimanov), posebej izrazit pa je mediteranski vpliv s pogosto rabo raznolikih začimb, sirov, olivnega olja in sadežev.
Izmed alkoholnih pijač Albanci najraje izberejo rakijo, pozno ponoči pa se ob cesti ne moremo izogniti neštetim prodajalcem gyrosa.
Cene
Čas je za odgovor na glavno vprašanje, ki se poraja marsikateremu dopustniku: je Albanija res tako zelo poceni, kot vsi pravijo? Kratek odgovor je pritrdilen.
Seveda Albanija tako kot vse ostale poletne evropske destinacije nudi tudi možnost bolj luksuznega dopustovanja v razkošnih vilah z bazeni in dragimi restavracijami.
A če se ozremo proti našim južnim sosedom, ki za kepico sladoleda po novem tudi v manj turističnih krajih z lahkoto zaračunajo tudi do tri, kozarec piva pet, za pico petnajst in nočitev v povprečnem apartmaju dvesto evrov ... In to primerjamo z Albanijo, hitro ugotovimo, da so cene tam vsaj za dobro polovico nižje.
Omeniti je treba še, da je uradna valuta tam albanski lek, ki si ga je pametno priskrbeti že pred odhodom, saj je plačevanje s kartico praktično nemogoče, lokalni ponudniki pa bodo rade volje sprejeli tudi evre - a pozor: namesto trenutnega tečaja, po katerem en evro nanese okoli 115 lekov, jih boste pri plačevanju v Albaniji iztržili zgolj 100.
Vredno obiska?
Kdor od bližje spozna Albanijo, zlahka opazi, zakaj je ena izmed najhitreje rastočih turističnih destinacij na svetu. Čudovita obala, znamenitosti, bogata kultura in prijazni domačini so zelo dobri razlogi, zakaj se turisti vse bolj odločajo za obisk.
S svojo edinstveno mešanico vplivov iz različnih kultur nam na dlani (in za mnogo manj denarja) ponuja po malo vsega, s čimer se ponašajo vsi drugi.
