S 1. julijem se ukinja oprostitev carine za pošiljke do 150 evrov iz tretjih držav. Sprememba bo posebej občutna za slovenske kupce, saj kar 70 odstotkov njih naroča na kitajskih platformah.
S 1. julijem se ukinja dosedanja oprostitev plačila carine za pošiljke do 150 evrov iz tretjih držav.
Ukrep je za Slovenijo posebej relevanten, saj kar 70 odstotkov slovenskih spletnih kupcev naroča na kitajskih platformah, medtem ko je povprečje Evropske unije 48 odstotkov.
Za marsikaterega kupca bo sprememba boleča – in bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled.
Zakaj Evropska unija ukinja oprostitev?
Podatki Evropske komisije kažejo na izjemno rast spletnega nakupovanja iz tretjih držav. Količina malih paketov, ki prispejo v Evropsko unijo, se od leta 2022 vsako leto podvoji. V letu 2024 je na trg Evropske unije vstopilo kar 4,6 milijarde takšnih paketov, pri čemer jih 91 odstotkov prihaja iz Kitajske.
Začasni ukrep je odgovor na dejstvo, da takšni paketi trenutno vstopajo v Evropsko unijo brez dajatev, kar vodi do nelojalne konkurence za prodajalce v Evropski uniji, zdravstvenih in varnostnih tveganj za potrošnike, visoke stopnje goljufij in okoljskih pomislekov.
Evropska komisija je ugotavljala, da je 65 odstotkov paketov, ki vstopajo v Evropsko unijo, v carinski dokumentaciji namerno podcenjenih. Poleg tega dosedanja izjema prodajalce spodbuja k delitvi večjih pošiljk na manjše pakete, s čimer se izognejo plačilu carin.
Tri evre, a ne nujno samo enkrat
Največja zmota pri razumevanju nove ureditve je prepričanje, da bo vsak paket obremenjen s fiksnimi tremi evri. Medtem ko v javnosti vlada zmotno prepričanje, da bo Evropska unija uvedla le enostavno, pavšalno dajatev na paket, novi carinski postopek ne bo več 'videl' le škatle, temveč bo obravnaval in ovrednotil vsak izdelek v njej posebej.
Nova dajatev se ne bo obračunavala nujno le enkrat na paket, temveč za vsako posamezno tarifno postavko oziroma vrsto blaga v pošiljki. Konkretno to pomeni:
- Če bo pošiljka vsebovala svinčnik, zvezek in obesek za ključe, bo treba plačati tri ločene dajatve po tri evre, skupaj torej devet evrov, poleg davka na dodano vrednost.
- Če pa bo paket vseboval dva enaka izdelka, denimo dve majici, bo obračunana le ena dajatev v višini treh evrov.
- 11 različnih oblačilnih kosov, ki padejo v sedem različnih kategorij (majice, hlače, pasovi, obutev ...), pomeni sedemkrat po tri evre.
Finančna uprava je podala pomembno pojasnilo, ki kupce vsaj malo potolaži: različne barve istega izdelka ne pomenijo nove dajatve.
»Barva izdelka oziroma kateremu spolu je izdelek namenjen, načeloma ne vplivata na opredelitev, ali gre za različno blago,« so potrdili. To v praksi pomeni: če naročite belo in črno trenirko, bosta obe padli v isto tarifno oznako. Za oba kosa skupaj boste plačali le enkratnih tri evre carine (plus davek na dodano vrednost).
Kako nova carina vpliva na končno ceno?
Poleg carine se obračuna davek na dodano vrednost, pri čemer se v davčno osnovo všteje tudi vrednost carine. Za eno majico v vrednosti deset evrov bo carinska dajatev tri evre, davčna osnova za davek na dodano vrednost bo 13 evrov, davek na dodano vrednost po stopnji 22 odstotkov znaša 2,68 evra.
Skupaj torej 5,68 evra dajatev za majico vrednosti deset evrov, kar pomeni 56,8 odstotka pribitka na ceno.
Ovitek za telefon za dva evra bi po starem z davkom na dodano vrednost stal 2,44 evra. Po novem, ko se dodata carina in davek na dodano vrednost na carino, bi stal 6,10 evra. Sam dodaten strošek bi bil torej večji od vrednosti izdelka.
Pozor: odločilen je datum carinjenja, ne naročila
Za obračun novih dajatev ne bo odločilen datum naročila, temveč datum carinjenja pošiljke. To pomeni, da bodo nova pravila veljala tudi za izdelke, naročene pred 1. julijem, če bodo v carinski postopek vstopili po tem datumu.
Nova dajatev ne bo veljala za izdelke, ki se ob naročilu že nahajajo v Sloveniji ali drugi državi Evropske unije.
Kdor je tik pred julijem naročal iz tretjih držav, naj ne računa, da ga nova ureditev zagotovo ne bo doletela. Pri čezcelinskih pošiljkah so zamude pogoste, carinjenje pa se lahko zgodi precej pozneje kot naročilo.
Kdaj in kako se plača?
Način plačila nove dajatve še ni dokončno določen, a po pojasnilih finančne uprave je zelo verjetno, da kupci stroškov ne bodo poravnali že ob spletnem nakupu, temveč šele ob dostavi.
To pomeni dodatno plačilo pošti ali kurirju, pogosto skupaj s stroškom carinskega posredovanja. Pri nizkocenovnih izdelkih lahko ti dodatni stroški presežejo vrednost samega izdelka.
Še ena past za kupce: spletne platforme pogosto eno naročilo razdelijo na več pošiljk, ki prispejo iz različnih skladišč. Vsaka taka pošiljka pomeni nov carinski postopek – in nove stroške. V praksi lahko eno naročilo sproži več ločenih carinjenj.
Vračilo blaga: pravila se zaostrijo
Po novem v večini primerov ne bo več mogoče zahtevati vračila carine in davka na dodano vrednost, če boste kupljeno blago vrnili prodajalcu. Kot pojasnjuje finančna uprava, se ukinja možnost razveljavitve carinske deklaracije pri vračilu blaga, kupljenega na daljavo v vrednosti do 150 evrov.
Izjema bodo primeri, ko gre za pomanjkljivo blago oziroma izdelek z napako ali pa blago, ki ne ustreza dogovorjenim pogojem prodaje. V takšnih primerih bo mogoče v enem letu od uvoza vložiti zahtevek za vračilo carine.
Začasna rešitev do leta 2028
Julijska sprememba ni dokončna. To je le začasna rešitev, ki bo ostala v veljavi do sprejetja carinske reforme na ravni Evropske unije, predvidoma sredi leta 2028, ko naj bi prag 150 evrov popolnoma ukinili.
Tedaj bi začeli carine zaračunavati po standardnih carinskih stopnjah za vsako pošiljko ne glede na njeno vrednost.
Poleg začasne carinske dajatve je Evropska komisija predlagala tudi pristojbino za obdelavo pošiljk z nizko vrednostjo. Ta bi znašala dva evra za obdelavo pošiljk, ki bi bile dostavljene neposredno od spletnega trgovca do potrošnika, in 50 centov za pošiljke, ki bi šle skozi skladišča. Ta dajatev bi bila uvedena predvidoma novembra 2026.
