Foto: Miloš Vujinović
Z branjem pisma Evropi so se na Ptuju tudi uradno začeli Dnevi poezije in vina. Avtor letošnjega pisma je britanski pesnik David Harsent, v njem pa izpostavlja okoljsko problematiko.

Tudi letos se odvija edinstven dogodek, ki prepleta pisano besedo in vino. Dnevi poezije in vina je kulturna prireditev, ki že vrsto let privablja ljubitelje poezije, vinskega sveta in kulture iz celega sveta.

Pesniki, ki so sodelujejo na letošnji izvedbi festivala, so se po gostovanjih po različnih slovenskih krajih včeraj zbrali na Ptuju. Na Vrazovem trgu so se z branjem Odprtega pisma Evropi še uradno začeli 27. Dnevi poezije in vina. 

»Ali se bodo drvarji lotili še zadnjih dreves v deževnem pragozdu?«

Festival Dnevi poezije in vina je leta 2017 iniciiral Odprto pismo Evropi. Umetniško vodstvo festivala vsako leto izbere vrhunskega pesnika in mu da enkratno priložnost nagovoriti Evropo in poudariti probleme, ki se mu zdijo najbolj pereči.

Letošnje pismo je napisal pesnik David Harsent in v njem izpostavil okoljsko problematiko.

»Rodil sem se leta 1942, v najhujšem letu vojne, na devonshirskem podeželju,« je britanski pesnik začel začenja svoje Odprto pismo Evropi. 

V pismu poziva prebivalce in voditelje Evrope, naj prenehajo z vojno zoper naravo in sočloveka.

Premierno javno branje Odprtega pisma je potekalo na Vrazovem trgu, a se je avtor na dogodku pridružil le virtualno, saj zaradi okrevanja po operaciji ni mogel priti v Slovenijo. 

»Ali gre pri naši očitni ravnodušnosti do holocenskega izumrtja v resnici za to, da smo se sprijaznili, da je tako ali tako že prepozno? Da dandanes ni več mogoče spremeniti načina delovanja sveta, četudi morda vemo, kako bi bilo to mogoče storiti oziroma kako bi se dalo sprememb vsaj lotiti? Da bomo še naprej živeli po vzorcih, ki so nam vklesani v kamen in nespremenljivi?

Da bomo, tudi ko z obličja Zemlje izginejo še zadnji sesalci, ribe, žuželke, zgolj dalje gledali televizijo, navijali za svoje nogometne klube, letali z letali, poslušali glasbo, hodili po nakupih, praznovali rojstne dneve svojih otrok … Ali bodo tovarne še naprej – do zadnje trohice energije – izdelovale avtomobile, hladilnike, klimatske naprave? Ali se bodo drvarji lotili še zadnjih dreves v deževnem pragozdu? Bodo industrijske kmetije še naprej redile svojo živino in klavnice še naprej klale?«

V celoti si lahko letošnje pismo Evropi preberete na obarvani povezavi.

Starejše novice