Mestno gledališče Ptuj se - kot smo že poročali - pospešeno pripravlja na novo sezono 2024/2025, ki so jo poimenovali Sejem ničevosti. Prva premiera letošnje sezone bo v začetku oktobra, naslednje leto pa je za ptujsko gledališče pomembno tudi zato, ker bo praznovalo 30 let tradicije.
Gre tudi za najstarejše gledališče v Sloveniji, kar je nedavno odkril ptujski arhivist Dejan Zadravec.
Na koncu se tudi umetnost vrti okoli denarja
Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj, je na predstavitvi nove sezone izpostavil uspehe ptujskega gledališča in tudi izzive, s katerimi se soočajo. Poseben izziv povzroča manko sredstev, zato so bili primorani skrčiti program.
Srpčič je dejal, da se ukvarjajo, »kako v nekem malem mestu z zelo malo denarja in minimalnimi resursi delat kvaliteten referenčni program in po drugi strani se boriti zoper to, da bi ta minljivost, ki je značilna, prehitro 'pojedla' te predstave.«
Razložil je še, da na domačem odru v tako majhnem mestu nimaš možnosti igrati toliko, da bi se to splačalo, zato se pri samostojnih produkcijah, ki jih ustvarjajo, odločajo za takšne, ki so tržno zanimive in prodajno učinkovite.
Neposreden priliv je zelo pomemben, je jasen.
»Če si delimo umetniški vtis, je to nekaj neoprijemljivega, pri denarju pa je to zelo oprijemljivo, tako da mi smo dosti bolj previdni pri tem, katere predstave delamo brez koprodukcije, čisto zato, ker to so predstave za katere želimo, da prinesejo denar v našo blagajno.«
Ne zmorejo ohranjati količine in kvalitete programa
Srpčič je izpostavil še, da se Mestna občina Ptuj bliža zakonskemu minimumu vsote, ki bi jo morala nameniti Mestnemu gledališču Ptuj, trenutno pa je veliko bolj odprto polje programskih sredstev ministrstva za kulturo.
»Gledališki direktorji smo v letošnjem letu bili prisiljeni nižati proces produkcije, vsi po vrsti, zaradi tega ker ne zmoremo ohranjati količine in kvalitete programa. Že dolgo 'čaramo'.«
Dodal je, da nominalno, torej po zneskih, dobivajo denarja toliko, kot so ga pred 15-imi leti, nekatera gledališča pa še manj in da se od njih pričakuje, da bodo s tem denarjem, ki je danes vreden pol manj, naredili enako kot takrat.
»V zadnjem času se je prvič zgodilo to, da smo tudi direktorji gledališč na neki način stavkali in protestirali. Ampak ne zato, da bi dobili boljše plače, mi smo protestirali zato, da bi lahko normalno delali.«
Koliko znašajo programska sredstva?
Programski denar, ki ga Mestno gledališče Ptuj dobi od ministrstva za kulturo, znaša 145.000 evrov, od Mestne občine Ptuj pa 45.000 evrov. To je denar, s katerim morajo pokriti štiri premiere.
Za lažjo predstavo, kako v gledališču 'čarajo', je direktor razložil, da je strošek ene premiere približno okrog 60.000 do 70.000 evrov. S tem denarjem pa je treba izpeljati še abonmaje, za katere nimajo financiranja in celotne serije mednarodnih gostovanj, kjer eno gostovanje stane 10.000 evrov, pa še vse ostalo, kar pride zraven.
»Mi smo gledališče, ki je zelo odvisno od naših gledalcev. Mi moramo gledalce pritegniti in zato smo mogoče malo drugačni od drugih gledališč, ki se lahko morda malo bolj osredotočajo na umetniški vtis, ki ga pustijo, in na aktivizem,« je še dejal Srpčič.