Ptujinfo podkast #25: Ptujčani ne obiskujejo galerij? »Pogrešam ljudi, ki živijo čez cesto, pa nikoli ne pridejo«

Umetnik in vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer je v pogovoru za Ptujinfo podkast spregovoril o svojem umetniškem ustvarjanju, raziskovanju svetlobe in prostora ter o tem, kako nastajajo njegove ideje.

Dotaknil se je tudi razvoja Galerije mesta Ptuj, njenega pomena za lokalno okolje ter izzivov, s katerimi se sooča sodobna kultura. Fišer je predstavil svoj pogled na vlogo umetnosti v družbi, pomen kulturne vzgoje mladih in razmišljal o tem, zakaj številni ljudje še vedno redko prestopijo prag galerij.

Beseda je tekla tudi o ptujski kulturni sceni, ustvarjalcih, ki soustvarjajo identiteto mesta, ter o tem, kako pomembna sta predanost in osebna iniciativa pri razvoju kulturnega življenja.

Kako se dotakniti svetlobe?

Fišer svoje umetniško ustvarjanje opisuje kot kompleksno in večplastno, pri čemer ga v zadnjem obdobju posebej zanima raziskovanje svetlobe. Ne kot nekaj samoumevnega, temveč kot fizične izkušnje, ki oblikuje naš pogled na svet.

Na nedavni razstavi v Kostanjevici na Krki je obiskovalce postavil v instalacije, kjer so izgubili običajen občutek za prostor in se soočili z drugačnim doživljanjem realnosti.

»Svetloba v bistvu v predmetih, seveda vse, prostor, predmete, ljudi. In na način, da sem na nek način izpostavil vprašanje, kako videti svetlobo kot telo.«

Ob tem raziskuje tudi slikarstvo, kjer črno barvo ne razume kot nasprotje svetlobe, ampak kot njen sestavni del. Prav iz teh raziskovanj je nastal tudi naslov ene od njegovih razstav: Kako se dotakneš svetlobe.

Galerija je pomembnejša od fasad

Kot vodja Galerije mesta Ptuj Fišer poudarja, da mesto potrebuje več kot zgolj lepo urejeno podobo. Po njegovem mnenju so bistveni prostori, kjer lahko ljudje doživijo nekaj novega, razmišljajo in se srečujejo z umetnostjo. Galerija zato ni le razstavni prostor, temveč pomemben del identitete mesta.

»Niso pomembne fasade, ampak vsebina.«

Ob tem opozarja tudi na izzive, s katerimi se galerija srečuje, od kadrovske podhranjenosti do vprašanja dostopnosti za invalide. Kljub temu meni, da je v skoraj desetih letih delovanja galeriji uspelo postati pomemben partner največjim slovenskim galerijam sodobne umetnosti.

Zakaj ljudje ne vstopijo v galerijo?

Čeprav galerija pripravlja razstave vrhunskih domačih in tujih umetnikov, Fišer opaža, da mnogi domačini kulturne ponudbe ne izkoristijo. Najbolj ga zmoti prav dejstvo, da številni živijo le nekaj korakov stran od galerije, pa je nikoli ne obiščejo.

»Pogrešam ljudi. Ljudi, ki živijo čez cesto, pa nikoli ne pridejo.«

Po njegovem mnenju kultura ne obstaja sama zase, ampak zaradi skupnosti. Zato si želi, da bi ljudje galerijo dojemali kot svoj prostor in ne kot nekaj oddaljenega ali namenjenega zgolj poznavalcem umetnosti.

»Mi tega ne počnemo zase. Saj delamo v bistvu za javnost, za mesto.«

Kultura se začne pri mladih

Poseben poudarek namenja mladim generacijam. Prepričan je, da se odnos do umetnosti in kulture oblikuje že zelo zgodaj, zato imajo pri tem pomembno vlogo starši, šole in širša družba. Sam je kot profesor na ptujski gimnaziji dolga leta dijake vodil na razstave, saj verjame, da takšne izkušnje ostanejo zapisane v človeku tudi desetletja pozneje.

»Mi moramo mlade v bistvu pripeljati v te inštitucije, da nekako se soočijo s tem, da to vzamejo za svoje.«

Po njegovih besedah umetnost ni pomembna zgolj zaradi estetskega doživetja, ampak pomaga graditi celovitega človeka, ki zna razumeti svet okoli sebe in tudi samega sebe.

»Življenje pač ni samo to, da ti fizično preživiš, ampak je vprašanje, kako kvalitetno preživimo.«

Ptuj kot mesto kulture

Fišer ocenjuje, da je ptujska kulturna scena v zadnjih desetletjih naredila velik korak naprej. Mesto danes gosti številne festivale, razstave in kulturne dogodke, ki poleti napolnijo ulice in privabijo obiskovalce od blizu in daleč.

Po njegovem mnenju pa številni uspešni kulturni projekti temeljijo predvsem na predanosti posameznikov, ki svoje delo pogosto opravljajo iz občutka poslanstva in želje prispevati k skupnosti. Prav v tem vidi eno največjih vrednosti ptujske kulture.

»To ni služba od sedmih do dveh, ampak je potem to neko poslanstvo, nekaj, kar želiš dati kot neko dodano vrednost mestu.«