Blaž Slanič od žongliranja v ptujskem parku do Guinnessove knjige rekordov: »Nihče ni tako nor, da se z veseljem zažge. Ali pač.«

Ptujčan Blaž Slanič je eden od dveh Slovencev, ki sta se znašla v novi tiskani izdaji Guinnessove knjige rekordov 2027, ki je izšla 10. septembra. Slanič si je mesto med svetovnimi rekorderji prislužil s kar dvema dosežkoma, ki ju je 24. maja 2025 postavil na Dunaju.

Na enokolesu je med gorenjem celotnega telesa 100 metrov prevozil v 34,48 sekunde in postal prvi rekorder v tej kategoriji. Istega dne je med vožnjo na enokolesu in gorenjem je žongliral s tremi predmeti ter 100 metrov premagal v 28,22 sekunde.

Slanič danes živi v Ljubljani, njegova poklicna pot pa je že dolgo povezana z akrobatiko, nastopanjem in predvsem kaskaderstvom. Prepoznaven je postal tudi kot član akrobatskega dvojca F&B Acrobatics, v katerem nastopa s Filipom Kržišnikom, širša javnost pa ju je spoznala v oddaji Slovenija ima talent. Danes deluje tudi v ekipi Stuntman.si, ki sodeluje pri filmskih, televizijskih in oglaševalskih produkcijah.

Čeprav ga je pot odpeljala v Ljubljano in na produkcije po svetu, se Slanič z veseljem vrača na Ptuj, kjer se je njegova zgodba pravzaprav začela z žongliranjem in žonglersko konvencijo.

Z njim smo se pogovarjali o poti od ptujskega parka do Guinnessove knjige rekordov, o tem, kako je biti v celoti v plamenih, zakaj ga takšni podvigi ne prestrašijo, o kaskaderskem delu ter tudi o tretjem rekordu, ki je že na obzorju.

Te dni ste se kot eden od dveh Slovencev znašli v novi izdaji Guinnessove knjige rekordov 2027. Kakšen je občutek, ko svoje ime in dosežek dejansko zagledate v knjigi, ki ste jo verjetno poznali že veliko pred svojim rekordom?

»Vsekakor je dober občutek. Ko smo bili mlajši, smo prebirali to knjigo in občudovali vse te rekorde ter to, kaj vse ljudje počnejo po svetu. Potem pa se naenkrat znajdeš med temi ljudmi in to je res zanimiv občutek. Še posebej zato, ker me je pot, v katero vlagam ves svoj prosti čas, službo in praktično vse, pripeljala do tega, da danes delamo stvari, ki jih pred nami ni počel še nihče drug na svetu.«

V Guinnessovo knjigo sta vas pripeljala kar dva rekorda, ki ste ju postavili 24. maja 2025 na Dunaju. Kako se je sploh rodila ideja za tako ekstremen podvig?

»Pravzaprav je zadeva precej preprosta. Z monokolesarstvom se ukvarjam že skoraj dvajset let, prav tako dolgo žongliram, z ognjem pa se ukvarjam zadnjih pet let. Tako mi sama kombinacija vseh treh disciplin v bistvu ni predstavljala večjega problema. Če pa želiš vse to združiti brez vseh teh let izkušenj, je zgodba seveda popolnoma drugačna. Sama ideja je nastala tako, da smo iskali različne ideje in kombinacije disciplin, ta pa je bila meni pisana na kožo.«

Kako nevaren je bil podvig v resnici? Kakšni varnostni ukrepi so potrebni, preden človeka dobesedno zažgejo in ga pošljejo na enokolo?

»'Full body burn' je kaskaderski podvig, pri katerem človeka zažgejo od nog do glave, zato je potrebnih kar nekaj varnostnih ukrepov. Najprej so tu oblačila, ki nas ščitijo, da ne pride do opeklin. Prvi sloj je namazan s posebnim vodnim gelom, ki preprečuje, da bi vročina in ogenj prišla do kože. Čez to pride obleka iz Formule 1, ki je prav tako dodatno zaščitena z vodnim gelom in telo še dodatno ščiti pred vročino in ognjem. Čez vse to pridejo še različne bariere in sloji, ki so na koncu prav tako zažgani, zato se te obleke po poskusu zavržejo. Na glavi oziroma obrazu je še en sloj posebnega gela, ki neposredno zaščiti kožo in prepreči, da bi jo ogenj tako hitro opekel, kot bi jo sicer.

Pri samem rekordu smo imeli približno na vsakih dvajset metrov človeka z gasilnim aparatom, na koncu pa sta bila še dva gasilca. Če bi šlo karkoli narobe, če bi na primer začutil, da rekorda ne bom mogel dokončati, bi se lahko takoj vrgel na tla in ulegel, pomočnik na tistem mestu pa bi me takoj pogasil. Gre torej za dobro usklajeno ekipo ljudi, ki vedo, kaj počnejo, in lahko v skrajni sili pomagajo ter s tem preprečijo hujše opekline.«

Ste imeli pred poskusom kakšen trenutek dvoma oziroma strahu, da bi lahko šlo kaj narobe?

»Ker gre za kombinacijo disciplin, ki so mi blizu, mi sam podvig ni predstavljal večjega strahu. Je pa pred vsakim gorenjem celotnega telesa prisoten adrenalin in tisti fokus, ki te drži zbranega, da vse opraviš po načrtu.«

Oba rekorda ste postavili v enem dnevu. Kako je potekal ta dan in kateri trenutek vam je najbolj ostal v spominu?

»Tisti dan smo podrli tri rekorde. Tretjega je podiral kolega Joe Toedtling, za njegovo pripravo pa sem bil odgovoren jaz. Tako kot je on meni pomagal pri pripravi, sem jaz pripravil njega. Zagotovo mi je najbolj v spominu ostal rekord, pri katerem sem zraven še žongliral. Ta poskus mi je uspel v tretje, saj sem imel pri prvih dveh poskusih na sebi zaščitne rokavice, ki so me ovirale pri žongliranju. Zato sem jih pozneje odstranil in uspešno opravil še drugi rekord.«

Kako zahteven je sploh postopek za uradno priznanje Guinnessovega rekorda? Kaj vse ste morali dokazati oziroma dokumentirati, da je bil dosežek priznan?

»Sam postopek od prijave novega rekorda do njegove odobritve je kar dolg. Nato moraš poslati še vsa dokazna gradiva – od posnetkov, meritev in zapisnikov do izjav prič, ki so bile zraven in lahko potrdijo, da se je to dejansko zgodilo. Celoten postopek je torej precej dolgotrajen.«

Rekorda sta bila postavljena že maja 2025, v Guinnessovi knjigi rekordov pa ste se znašli zdaj. Kako ste izvedeli, da bo vaš dosežek uvrščen tudi v novo tiskano izdajo?

»Iz založbe Učila me je kontaktirala Mojca Benedičič, ki je organizirala dogodek v Ljubljani, ki se ga žal zaradi projektov v tujini nisem mogel udeležiti.«

Je bil vpis v Guinnessovo knjigo vaš dolgoletni cilj ali je rekord nastal bolj kot posledica želje po vedno novih in zahtevnejših podvigih?

»Imam občutek, da si nekako vsi, ki počnemo nekaj posebnega, želimo, da se naše sposobnosti in trud tudi nekje vidijo, ter da bi enkrat pristali v tej knjigi. Zdaj pa je prišel trenutek, ko je tudi meni uspelo najti nekaj, v čemer sem verjetno prvi na svetu. Saj si predstavljam, da ni nihče tako nor, da bi se z veseljem zažgal. Ali pač.« (smeh)

Širša javnost vas že vrsto let pozna kot akrobata, žonglerja in kaskaderja, med drugim tudi iz dvojca F&B Acrobatics. Kaj Blaž Slanič počne danes? S katerimi projekti se trenutno največ ukvarjate in koliko je danes v vašem življenju še akrobatike ter nastopanja?

»S Filipom svojo zgodbo uspešno nadaljujeva še danes, pa naj gre za skupne treninge, druženja, nastope kot F&B Acrobatics ali delo kaskaderjev na največjih produkcijah doma in po svetu. S Filipom naju je pot odpeljala v svet filma in reklam, kjer že več kot deset let delamo pod imenom Stuntman.si. O tem, kaj vse nam je že uspelo in s katerimi zvezdami smo že delali, bi lahko govoril ves dan in mislim, da je to tema za kakšen drug intervju.« (smeh)

Prihajate s Ptuja, vaši začetki pa so povezani z žongliranjem. Koliko je Ptuj vplival na pot, ki vas je od prvih žonglerskih poskusov pripeljala vse do profesionalne akrobatike, kaskaderstva in Guinnessovega rekorda?

»Res je, moja pot se je začela na Ptuju. Leta 2005 je tam potekala žonglerska konvencija, prek katere so se moji prijatelji začeli ukvarjati z žongliranjem in s tem navdušili tudi mene. Tako smo začeli kreativno preživljati svoj prosti čas.

Ko sem se preselil v Ljubljano, so me zelo hitro predlagali za nastop v klubu Circus. To je bila diskoteka, kjer so nastopali različni artisti – od plesalk, žonglerjev in zračnih akrobatov do drugih performerjev. Filip je bil tam vodja nastopajočih in takoj, ko sva se spoznala, sva začela skupaj trenirati. Hitro sva ugotovila, da lahko s svojimi sposobnostmi ustvariva nekaj, kar v Sloveniji takrat še ni bilo tako poznano, in tako sva začela izvajati partnerske akrobacije.

Leto dni pozneje sva se prijavila v oddajo Slovenija ima talent pod imenom F&B Acrobatics in od takrat je šla najina zgodba samo še navzgor. Nastopala sva po vsem svetu in nastopava še danes, sicer precej manj kot včasih. Prvo leto po oddaji sva imela skoraj 400 dogodkov v enem samem letu, kar pomeni, da sva imela praktično vsak dan več nastopov. Najin rekord je bil celo sedem nastopov v dveh urah na šestih različnih lokacijah.

V času, ko sva nastopala kot akrobata, so se začele pojavljati tudi različne reklame in filmi, kjer sva delala kot kaskaderja in dublirala glavne igralce. Z leti se je tako najina akrobatska pot počasi začela spreminjati v kaskadersko.

Danes pod imenom Stuntman.si delamo pri velikih filmih in reklamah doma ter po svetu. Pred leti, ko smo nastopali v Savdski Arabiji, smo se povezali z Joejem, ki je danes tudi dober prijatelj. Sam ima, mislim, da že sedem Guinnessovih rekordov za 'full body burn', pri dveh pa sem mu pomagal tudi jaz.

Tako da je to nekako moja pot – od žongliranja v ptujskem parku do največjih odrov in produkcij po svetu.«

Letos se je na Ptuj po več kot dveh desetletjih vrnila Evropska žonglerska konvencija. Kakšen pomen ima za vas dejstvo, da je Ptuj znova gostil tako velik dogodek, glede na to, da ste tudi sami del te scene?

»Letošnja žonglerska konvencija na Ptuju je bila res nekaj posebnega. Sam sem bil že na šestih konvencijah in ta na Ptuju je bila resnično drugačna. Ponavadi so te konvencije bolj festivalsko usmerjene. Okrog je ograja, znotraj poteka program, ljudje, ki niso del konvencije, pa žonglerje večinoma doživijo samo skozi ulične predstave in povorko. Na Ptuju pa je dejansko celo mesto živelo ta cirkus. Žonglerji so bili nastanjeni na Panorami, predstave so bile odprte za širšo javnost, prav tako je bil za vse odprt Fire Space. To je bilo res nekaj posebnega.

Ptuj je tudi majhno mesto in zato se je ta cirkuški utrip poznal praktično po vsem mestu. V kakšnem Münchnu ali drugih večjih mestih se žonglerji kar precej izgubijo v množici, na Ptuju pa je bila zgodba popolnoma drugačna. Ljudje so jih opazili, mesto je živelo z njimi in mislim, da je prav to naredilo konvencijo tako posebno. Upam, da bomo takšen princip žonglerskih konvencij obdržali tudi v prihodnje.«

Je naslednji rekord že v načrtu? Obstaja podvig, ki ga še želite izvesti oziroma meja, ki jo želite premakniti?

»Seveda. Na potrditev tretjega rekorda čakam že kar nekaj časa in trenutno je v zadnjih fazah odobritve. Prav tako imamo v mislih še kar nekaj novih podvigov, nekateri bodo verjetno še bolj ekstremni od dosedanjih. Ampak naj za zdaj vse skupaj še ostane skrivnost. Zagotovo pa bo kmalu spet kaj novega na vidiku.«