Na območju Haloz so naposled pričeli z izgradnjo optičnega omrežja.
Haloze so eno tistih slovenskih območij, kjer so na prve optične povezave čakali najdlje. Projekt se je prestavljal, dela pa so lansko leto naposled stekla.
Konec leta 2022 so na območju Haloz, torej v Majšperku in Žetalah, začeli z izgradnjo optičnega omrežja v okviru projekta Rune.
Suzana Lep Šimenko, poslanka iz vrst SDS, je opozorila na zaplete na terenu.
»Kvalitetna povezava z internetom, možnost izbire in zamenjava ponudnika, neobčutljivost na zunanje vplive, več povezanih naprav, hiter in večji prenos naprav je danes še kako pomembna za vse uporabnike. Na območjih, od koder se mlajša generacija vztrajno izseljuje, pa še toliko bolj. Pomembno je tudi z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja,« je svoj dopis vladi začela Lep Šimenko.
Podjetje, ki gradi optiko na tem območju, naj bi sproti načrtovalo gradnjo in zajemalo hiše ter se samo odločalo, ali bodo določeno hišo vključili ali ne.
To je pojasnilo podjetje Rune
Za pojasnila o nastali situaciji smo se obrnili na podjetje Rune, podjetje, ki izvaja projekt optičnega omrežja na tem območju.
Odgovorili so, da vključenost naslovov dobijo na podlagi tehnične rešitve, ki pokaže ekonomsko smotrnost (ali nesmotrnost) investicije in predstavlja osnovo za vključevanje naslovov.
»V primeru naslovov, ki jih sami ne moremo pokriti, ker niso rentabilni, obstaja možnost dogovora tako z naročniki ali/in posamezno občino o drugih rešitvah. Kakšne te rešitve so, pa je odvisno od primera do primera,« so še dodali.
In kaj pravijo na ministrstvu?
Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, je poslanki Lep Šimenko pojasnila, da je vlada avgusta 2022 sprejela načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2023 - to predstavlja strateški dokument Slovenije za vzpostavitev infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev.
Na ministrstvu se zavedajo, da je pokritje gospodinjstev s širokopasovnimi dostopnimi omrežji na podeželju (pre)nizko.
»Delni vzrok za slabše stanje širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih, kar je tudi zelo pomembno pri načrtovanju nadaljnjega razvoja, je razpršena poseljenost slovenskega podeželja, ki jo možni zasebni investitorji oziroma operaterji elektronskih komunikacij navajajo kot ključno oviro pri oblikovanju vzdržnih poslovnih modelov na teh območjih,« pojasnjuje ministrica.
Pri tem pa se je ministrica dotaknila tudi problematike gradnje optike v Halozah. Seznanjeni so s tem, da se podjetja, ki so dobila odločbe o pravici do sofinanciranja, srečujejo s težavami pri gradnji, dela potekajo počasneje od načrtovanega, izvajalci imajo težave pri pridobivanju dovoljenj in težave zaradi višjih stroškov gradnje.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo pa se bo povezalo z ministrstvom za kmetijstvo in tako aktivno pristopilo k reševanju težave na terenu.
Ministrstvo v pridobitev služnosti na zemljiščih sklada
Poslanki Lep Šimenko pa je odgovorila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko.
Razkrila je, da ministrstvo aktivno sodeluje pri odpravljanju težav tudi na način, da je bil sprejet dogovor s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije glede tega, da se bo omogočila pridobite služnosti na zemljiščih sklada.
Dodala je še, da se podjetje Rune aktivno vključuje tudi v zagotavljanje izgradnje belih lis na območju občine Rogatec, kjer s projektantom že potekajo dogovori za iskanje rešitve.
