Potomko najstarejše trte na svetu so tudi letos obrali na grajskem dvorišču. Mestni viničar Andrej Rebernišek napoveduje kakovosten letnik, čeprav bo zaradi suše in ponekod tudi toče pridelek količinsko nekoliko skromnejši.
Na Ptujskem gradu je danes potekala tradicionalna trgatev modre kavčine oziroma žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Ob njej so na grajskem dvorišču obrali tudi ranfol, eno starejših vinskih sort na Slovenskem, ter zierfandler.
Grajska trgatev je na Ptuju že tradicionalen jesenski dogodek, s katerim mesto ohranja svojo tesno povezanost z vinogradništvom in vinarstvom.
Trgatve so se med drugim udeležili županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, mestni viničar in direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, direktor Javnega zavoda Ptuj Matic Ber, ptujska vinska kraljica Klara Sužnik, predstavniki vinskih vitezov ter vinogradniki in kletarji. Poseben del dogodka so bili tudi otroci iz Vrtca Ptuj, enote Tulipan, ki so po nastopu pomagali pri trgatvi.
Gajšek: Verjamem, da bo letina dobra
Županja Nuška Gajšek se je ob začetku trgatve zahvalila predvsem vinogradnikom za delo, ki ga skozi vse leto vlagajo v vinograde in pridelavo vina.
»Velika zahvala našim vinogradnikom za celoletni trud, za vse, kar vlagate, zato da bomo lahko čez mesec ali dva to tudi proslavili na praznik, na martinovo. Verjamem, da bo letina dobra. Nevšečnosti je bilo nekaj, ne toliko kot mogoče prejšnja leta, zato verjamem, da bo rezultat vašega dela dobro nagrajen in lepo sprejet ter da bomo lahko nazdravili z vrhunsko kapljico, ki jo lahko pridelate samo vi,« je dejala Gajšek.
Ob tej priložnosti se je zahvalila tudi aktualni ptujski vinski kraljici Klari Sužnik za promocijo Ptuja in številne dogodke, na katerih je v času svojega mandata predstavljala mesto.
Suša zmanjšala količino, kakovost grozdja pa je odlična
Mestni viničar Andrej Rebernišek je po trgatvi pojasnil, da je letošnji letnik nekoliko poseben. Suša je vplivala predvsem na količino pridelka, vendar so razmere hkrati pripomogle k dobri kakovosti grozdja.
»Letošnji letnik je specifičen. Vemo, da je bila suša, vendar je vinska trta ljubiteljica sonca, zato so takšna leta z vidika kakovosti lahko bolj naklonjena kot mokra. Po kakovosti se nadejamo odličnega vina, količinsko pa bo pridelka nekoliko manj,« je povedal Rebernišek.
Razmere se po njegovih besedah precej razlikujejo tudi znotraj širšega ptujskega vinorodnega območja. V Halozah bo pridelek bistveno manjši, saj je poleg suše vinograde prizadelo tudi neurje s točo. Boljše razmere so v Slovenskih goricah, kjer so težja tla in padavine v zadnjem obdobju nekoliko ublažile posledice suše.
Rebernišek je poudaril, da so osnovni parametri zrelosti grozdja odlični, predvsem pri vinarjih, ki so trgatev začeli pravočasno.
Visoke temperature vse večji izziv za vinarje
Ob dobri kakovosti grozdja pa se vinogradniki in vinarji srečujejo z novimi izzivi. Eden od njih so visoke temperature v času trgatve.
»Iz leta v leto postaja večji izziv, kako trgati ob tako visokih temperaturah, kako grozdje hladiti in kako zniževati temperaturo fermentacije, zlasti pri tistih vinarjih, ki nimajo ustreznih hladilnih oziroma klimatskih naprav. To postaja vedno večji izziv,« je opozoril Rebernišek.
Iz grozdja bo nastalo protokolarno vino
Pridelek modre kavčine s Ptujskega gradu ne bo namenjen običajni prodaji. Iz njega bo skupaj s pridelkom potomk stare trte iz okoliških občin nastalo protokolarno vino.
Kot je pojasnil Rebernišek, že vrsto let združujejo pridelek s Ptujskega gradu ter iz občin Destrnik in Videm. S tem želijo simbolno povezati Ptuj, Haloze in Slovenske gorice ter predstaviti vinogradniško tradicijo celotnega območja.
Za kletarjenje in polnjenje protokolarnega vina skrbi kletar Rudi Potrč.
»Celoten pridelek modre kavčine je približno sto litrov, saj združimo pridelek vseh teh potomk. Protokolarno vino nato ob različnih priložnostih podelimo županjam in županom ter na ta način simbolično predstavljamo vinogradništvo širšega ptujskega območja,« je še povedal Rebernišek.
Letos naj bi posamezna sodelujoča občina prejela do 26 steklenic protokolarnega vina.
Tudi kletar Rudi Potrč in ptujska vinska kraljica Klara Sužnik sta spregovorila o pomenu ohranjanja tradicije trgatve ter pridelave vina iz grozdja potomke najstarejše trte na svetu. Nato so začeli z branjem grozda, pomagali pa so tudi otroci ptujskega vrtca.
Dogajanje na grajskem dvorišču so z domačo pesmijo popestrili pevci Kulturnega društva Budina–Brstje, ki pod vodstvom mentorice in zborovodkinje Anje Krajnc nadaljujejo pevsko tradicijo nekdanjega Moškega pevskega zbora Jezero.
