Če obstaja sum kaznivega dejanja, lahko ugotavljamo tudi identiteto oseb, je za Ptujinfo dejala policija.
Potem ko je država napovedala 21,1 milijona evrov subvencije za skoraj 100 milijonov evrov vredno investicijo Perutnine Ptuj, je Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije na vladnem portalu predlagam.vladi.si vložila pobudo za preklic 21-milijonske subvencije Perutnini Ptuj.
Pobuda je sprožila burno javno razpravo, ki je poleg vprašanj dobrobiti živali odprla tudi teme porabe javnega denarja, gospodarskih učinkov investicije in lastništva podjetja. Ob spremljanju glasovanja smo na Ptujinfo zaznali nenavadne spremembe rezultatov.
8. maja je pobuda beležila skoraj 200 glasov več za preklic subvencije kot proti. Ob ponovnem preverjanju 20. maja se je razmerje glasov občutno spremenilo – pobuda je imela 870 glasov za preklic subvencije in 1025 glasov proti, s čimer je izgubila potrebno večinsko podporo.
Ko smo stanje znova preverili 29. maja, so podatki pokazali povsem drugačno sliko: pobuda je beležila 881 glasov podpore in le 290 glasov proti, kar se je bistveno razlikovalo od predhodno objavljenih rezultatov.
Po preverjanju je namreč urad vlade za komuniciranje zaradi sumov zlorab s portala odstranil skoraj tisoč neveljavnih uporabniških računov in oddanih glasov.
Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije je primer zaradi suma manipulacij prijavila policiji, zato smo za pojasnila zaprosili tudi Generalno policijsko upravo.
Zanimalo nas je, kako ukrepa v primerih domnevnih zlorab spletnih računov in ugotavljanja identitete njihovih uporabnikov.
Kdaj lahko policija ugotavlja identiteto uporabnikov spletnih platform?
Na vprašanje, ali je v zvezi s primerom prejela prijavo oziroma preverja okoliščine domnevnih zlorab, konkretnega odgovora zaradi narave postopkov niso podali, so pa pojasnili, kako ravnajo v primerih suma kaznivih dejanj.
»Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, policija v okviru predkazenskega postopka izvede vse potrebne ukrepe za izsleditev storilca ter zavarovanje in zbiranje dokazov. Kadar je to potrebno za dokazovanje elementov kaznivega dejanja, policija v okviru svojih zakonskih pooblastil ugotavlja tudi identiteto oseb, pri čemer lahko od domačih ali tujih ponudnikov storitev oziroma upravljavcev spletnih platform pridobiva določene podatke, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji,« so pojasnili na policiji.
Preberite še:
Tehnike za prikrivanje digitalnih sledi
Dodali so, da lahko tako imenovano lažno predstavljanje predstavlja elemente različnih kaznivih dejanj, pri primerih prevzema identitete pa lahko pride v poštev tudi kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po 143. členu kazenskega zakonika.
Policija sicer ne vodi ločene statistike o primerih lažnega predstavljanja oziroma zlorabe spletnih računov, zato podatkov o številu takšnih obravnav letno nima.
Ob tem opozarjajo, da storilci pri izvrševanju kaznivih dejanj na internetu pogosto uporabljajo različne storitve in tehnike za prikrivanje digitalnih sledi oziroma anonimizacijo, zaradi česar je njihova identifikacija lahko zahtevnejša. Digitalne sledi so pogosto razpršene med ponudniki storitev v različnih državah, kjer veljajo različna pravila glede pridobivanja, hrambe in posredovanja podatkov.
Prav zato slovenska policija pri tovrstnih preiskavah sodeluje z Europolom, Interpolom ter pristojnimi varnostnimi organi drugih držav. Kadar je za pridobitev podatkov potrebna sodna odredba, pa so v postopek vključeni tudi pravosodni organi.
