Tako je Matej Siebenreich iz svetniške skupine Lista Andreja Čuša podal pobudo, da se naredi revizija samega postopka kandidature. Tako si želijo, da bi se ugotovila smotrnost porabe proračunskih sredstev.
Na Ptuju se je za namen kandidature oblikovala svetovalna skupina, ki bi naj vodila dotične postopke. Svetovalci pa so le nekaj mesecev pred razglasitvijo odstopili.
Nadalje je postopke prevzela občina, torej je formalno Ptuj postopke kandidature izpeljal.
Siebenreich izpostavi, da svetovalna skupina dela ni končala, pri tem pa bi naj zaračunali večino denarja za izpeljano kampanjo.
»Kakšna je materialna in moralna odgovornost svetovalcev, ki so, kot smo lahko slišali od marsikje, pustili, da so večino dela opravili drugi, ptujski ustvarjalci, sami so pa to potem zbrali in prepisali,« doda svetnik.
Svetnik se v isti sapi sprašuje, če je delo, ki so ga svetovalci opravili zdaj sploh uporabno. Je v dokumentu dodana vrednost in ali lahko Ptuj na tem gradi strategijo na področju kulture, se sprašuje Matej Siebenreich.
Občina odgovarja, da so bili napori usmerjeni v dolgoročen napredek mesta
Občina je stopila v bran svojemu delu. Odgovorili so, da so sklenili pogodbo z zunanjimi strokovnjaki, ki so opravili vse storitve, vezane na aktivnosti pripravne progama in kandidature. V skladu s pogodbami so zunanji sodelavci vsaka dva meseca poročali občini o opravljenih aktivnostih.
»Skladno s pričakovanji mesta Ptuj so bili napori, vloženi v kandidaturo za EPK 2025, usmerjeni k dolgoročnemu napredku mesta in strateški načrti kandidature uresničljivi tudi v primeru, da mesto ne prejme naslova,« dodaja Jasmina Krajnc z občinske uprave.
Delovna skupina je v sklopu svojih aktivnosti povezovala lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne deležnike, izvedla pa je tudi več aktivnosti, še dodajajo na občini.
Skupina je poskrbela za dolgoročni razvoj Ptuja torej tako, da so pripravili strateški dokument na področju kulture ter tudi nabor idej.
»Menimo, da smo z vsemi aktivnostmi poskrbeli za dvig ugleda in prepoznavnosti Ptuja kot potencialnega nosilca naziva EPK 2025 v regionalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru,« še dodaja občina.
Maja leta 2020 je mestni svet sprejel sklep, da Mestna občina Ptuj nadaljuje s postopkom kandidature, a da se ta vsebinsko in finančno prilagodi.
Občina se je ob prevzemu usmerila predvsem v investicijska vlaganja, ki bodo, po besedah Krajnčeve, bistveno vplivala na kvaliteto življenja meščanov in meščank.
Za več kot deset milijonov infrastrukturnih projektov
V sklopi projekta Ptuj za Evropsko prestolnico kulture je bilo v načrtu pet infrastrukturnih projektov.
V načrtu so bili projekti vzpostavitve arheološkega parka Panorama, arheološkega depoja odprtega tipa, Stare steklarske delavnice in Vrazovega trga, Galerije mesta Ptuj in Dominikanskega samostana.
Kljub temu, da je ta naziv pridobila Nova Gorica, pa je županja obljubila, da se bo občina tega načrta držala.
Projekta, ki se bosta izvajala, sta Stara steklarska delavnica in Vrazov trg, na agendi za prenovo je tudi arheološki depo odprtega tipa. Ostali projekti pa bodo morali nekoliko počakati.
Starejše novice
