V novo pripravljeni verziji Mreže sodišč ni več predvidene priključitve Okrožnega sodišča na Ptuju in v Slovenj Gradcu k Okrožnemu sodišču v Mariboru, kot tudi ne priključitve Okrožnega sodišča v Krškem k Okrožnemu sodišču v Novem mestu.
V letu 2008 je bilo na sodiščih sodnega okrožja Ptuj zaposlenih 33 sodnikov, leta 2016 30 sodnikov, trenutno pa je zaposlenih zgolj še 27 sodnikov. na današnji dan pa je zaposlenih zgolj še 27 sodnikov.
Reforma organizacijsko v smeri pridružitve določenih okrožnih sodišč (Ptuj, Krško, Slovenj Gradec) k drugemu okrožnemu sodišču (Novo mesto oz. Maribor) ni potrebna, ker so rezultati poslovanja sodišč uspešni, kar se predvsem kaže na manjših sodiščih, kjer iz statističnih podatkov pritožbenega uspeha sodišč izhaja, da so imela manjša okrožna sodišča v obdobju od 1.1.2017 do vključno 22.8.2017 več potrjenih in manj razveljavljenih zadev (vseh in pomembnejših) kot večja okrožna sodišča ter prav tako okrajna sodišča iz manjših okrožij, kjer je prav tako razvidno, da so bila okrajna sodišča iz manjših okrožij v povprečju bolj uspešna in so imela več potrjenih in manj razveljavljenih zadev (vseh in pomembnejših) kot pa okrajna sodišča iz večjih okrožij.
Ti podatki jasno kažejo na to, da z večanjem okrožij ne bo dosežena večja strokovnost in učinkovitost dela, kvečjemu nasprotno, ter vsekakor to ne bo botrovalo k večjemu zaupanju družbe v sodstvo.
»Strinjamo pa se z reformo glede uvedbe enovitega sodnika na prvi stopnji, kar bi poenostavljeno povedano pomenilo, da na prvi stopnji ne bi bilo več okrožnih in okrajnih sodnikov, temveč bi vsi sodniki na prvi stopnji imeli naziv okrožni sodnik. S tem ukrepom bi znotraj okrožij pripomogli k izenačevanju kadrovskih virov,« je pojasnil Andrej Žmauc, predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju.
Prav tako podatki glede gibanja in reševanja zadev v letu 2016 na okrožnih sodiščih kažejo, da velikost sodišča in število sodnikov nima nobenega vpliva na število prejetih, rešenih in nerešenih zadevah na sodnika. Iz statističnih podatkov je razvidno, da imajo večja okrožna sodišča velikokrat manj rešenih zadev na sodnika na letni ravni od manjših okrožnih sodišč, kar kaže na to, da manjša okrožna sodišča opravljajo delo zelo uspešno.
Modul, ki velja za državno upravo, ne more biti avtomatsko modul, ki bi naj veljal tudi za sodišča. Glede na to, da sodišča v pretežnem delu uspešno poslujemo, saj se je občutno zmanjšalo število nerešenih zadev, sodnih zaostankov in skrajšali so se časi reševanja zadev, ni potreb, ki bi zahtevale korenite spremembe.
Manjše enote imajo tudi bistveno prednost v tem, da lažje organizirajo delo med sodniki, vodstvo ima pregled nad delom sodnikov in osebjem, sodniki lažje sodelujejo med seboj tudi strokovno. Vsaka velika organizacija je veliko bolj okorna, toga in težje prilagodljiva, kakor manjša organizacija, kar bi vsekakor veljalo tudi v primeru, v kolikor bi prišlo do reorganizacije določenih okrožnih sodišč v smislu, da bi se npr. Okrožno sodišče na Ptuju združilo z Okrožnim sodiščem v Mariboru.
Sodišče naj bi bilo »servis« za državljane
S pridružitvijo določenih okrožnih sodišč k drugemu okrožnemu sodišču bi se dostopnost do le-teh za državljane poslabšala in vsekakor podražila, povečali pa bi se tudi stroški prihoda zaposlenih na delovno mesto (sodišče), saj bi se nekateri verjetno morali voziti na druge lokacije.
»Menimo, da oddaljenost med samimi sodišči ne more biti razlog ukinitve posameznih sodišč, ampak je pri tem relevantna površina, ki jo sodišče pokriva. Pri tem pa je nujno potrebno upoštevati tudi geografske značilnosti, infrastrukturo, cestne povezave in siceršnje gospodarske ter demografske (tudi zgodovinske) kazalnike,« je dejal sogovornik.
Negativen vpliv tudi za zaposlene
Reforma bo negativno vplivala na zaposlene, saj njihov status ni dorečen. V primeru ukinitve Okrožnega sodišča na Ptuju kot samostojnega sodišča bi vsekakor bila pod vprašanjem nekatera delovna mesta, po grobi oceni zmanjšanje najmanj 15 delovnih mest. V primeru, da pride do premestitve teh delovnih mest iz ptujskega sodnega okrožja v Maribor, bo to bistveno povečalo potne stroške in še dodatno obremenilo državni proračun. Prav tako bi ta delovna mesta počasi "ugasnila", saj se bodo ti delavci nekega dne upokojili ali si našli druge zaposlitve, in bo tako ptujsko ter ormoško območje ta delovna mesta izgubilo, ki so za to področje, ki je že tako slabše razvito, še kako dragocena.
»S ciljem doseganja čim višje učinkovitosti sodišč sodnega okrožja Ptuj predvidevamo specializacijo sodnikov na Okrajnem sodišču v Ormožu, kateri bi naj reševali izključno prekrškovne ali pa zapuščinske zadeve iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Ormožu in Okrajnega sodišča na Ptuju, vse ostale zadeve iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Ormožu pa bi naj reševali sodniki Okrajnega sodišča na Ptuju,« dodaja Žmauc.
