Slovenjgraško, krško in ptujsko okrožno sodišče ne izpolnjujejo več pogojev za samostojna okrožna sodišča.
Maja so na ministrstvu za pravosodje pripravili tako imenovani vzpostavitveni dokument zakonodajnega projekta nove mreže sodišč. Gradivo pa še ni pripravljeno za strokovno in medresorsko usklajevanje, o njem naj bi se deležniki začeli pogovarjati prihodnji teden. Kot je minister Goran Klemenčič že večkrat napovedal, bo njegovo delo jeseni osredotočeno prav na to vprašanje, saj 44 okrajnih, 11 okrožnih sodišč, štiri višja in eno vrhovno sodišče predstavlja neracionalno mrežo, zaradi katere trpijo kakovost, učinkovitost in dostopnost sodnega sistema, prav tako pa tudi zaupanje v njegovo delo, poroča Delo.
Manj kot 30 sodnikovPo merilih iz osnutka zakonodajnega projekta nove mreže slovenskih sodišč imajo slovenjgraško, krško in ptujsko okrožno sodišče manj kot 30 sodnikov, torej ne izpolnjujejo več pogojev za samostojna okrožna sodišča.
Pravosodno ministrstvo zato predvideva, da bi se okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, ki ima 15 sodnikov, lahko pridružilo mariborskemu okrožnemu sodišču, krško s 23 sodniki novomeškemu okrožnemu sodišču in ptujsko, ki ima v okrožju 29 sodnikov, prav tako okrožnemu sodišču v Mariboru.
Cilji slovenskega sodstva
Slovensko sodstvo si za leto 2020 želi, da bi pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev znašal le šest mesecev, drugih zadev pa tri mesece. Delež sodnikov na 100.000 prebivalcev naj bi čez tri leta bil 42 sodnikov, razmerje med sodnim osebjem in sodniki naj bi se zvišalo na 4,3, kar pomeni, da bi se sodniške vrste v prihodnje popolnjevale s strokovnim sodnim osebjem, ne sodniki.
Da bi te cilje dosegli, bi okrajna sodišča postala izpostave okrožnih sodišč, merilo za določitev novih okrožnih sodišč je 30 sodnikov, za vzpostavitev sodnih oddelkov pa pet sodnikov. Ključni dejavniki, ki naj bi vplivali na to, ali bo neko sodišče obstalo ali ne, so sicer gostota prebivalstva, velikost sodišča, delovne obremenitve sodnikov, učinkovitost vodenja postopkov, zemljepisna lokacija, infrastruktura in javni prevoz, še poroča Delo.
Veliko nerazrešenih dilem
Ker gre šele za prvo različico, uradnih odzivov sodstva na zakonodajni projekt še ni in se še ne želi opredeljevati, saj je še preveč odprtih vprašanj. Za zdaj tudi ni mogoče razbrati, ali se loteva problema, po katerem ima pri nas kar tretjina okrajnih sodišč do tri sodnike, ki zjutraj obravnavajo kazensko zadevo, pozneje izvršilno, proti koncu dneva pa še zapuščinsko. In vprašanje je, ali ga zaradi kakovosti sojenja razrešiš zgolj s tem, da taka sodišča spreminjaš v izpostave.
Druga dilema je, ali je prav, da bodo po novem vsi prvostopenjski sodniki imeli status okrožnih, čeprav je znano, da nekaterim že reševanje prekrškovnih zadev na okrajnih sodiščih pomeni težavo.
Nekaterim pa se največ vprašanj postavlja o izpeljavi projekta, saj je reorganizacija, ki jo je sodstvo doživelo leta 1995, sodne zaostanke pognala v nebo. Ti pa zdaj, kot je potrdila tudi evropska komisija, pri nas niso več sistemski problem.
