Ptuj se, kot mnoga mesta, spopada tudi z nezaželenimi glodavci. Deratizacije se izvajajo redno, poudarjajo na občini.
Na Ptujinfo smo poročali o morebitni povezavi med zamašenimi jaški in poplavljanjem.
Na Mestni občini Ptuj zavračajo neposredno povezavo med zamašenimi jaški in poplavljenimi ulicami. Kot pojasnjujejo, se težave pojavijo ob neurjih, ko v kratkem času pade ogromno padavin, pogosto tudi s točo, ki začasno zamaši vtočne jaške. Ob normalnih razmerah zamašitve praviloma ne opažajo.
Pogoste težave pri odvajanju meteorne vode so nanosi zemlje s kmetijskih površin na hribovitih območjih, listje na cestah skozi gozd in večje količine vode, ki na ceste pritekajo z zasebnih parcel.
Na Mestni občini Ptuj pojasnjujejo, da se čiščenje peskolovov, vtočnikov in propustov na občinskih cestah izvaja redno v sklopu vzdrževanja. Prioritete določijo na podlagi stanja na terenu. Ločenih meteornih kanalizacij je malo, saj so večinoma požiralniki vezani na mešano kanalizacijo, za katero skrbi Komunalno podjetje Ptuj.
Letno se očisti približno deset odstotkov peskolovov in propustov, odvisno od potreb in neurij.
Vse večji izziv: Podgane
A na občini so ob tem poudarili še eno težavo, ki vpliva na pretočnost kanalizacijskega omrežja.
Izpostavili so, da v zadnjem času vse večji izziv predstavlja povečana populacija podgan v javnem kanalizacijskem omrežju, kar zmanjšuje pretočnost in povzroča poškodbe cevi.
Kot pojasnjujejo, je glavni razlog za njihov porast neustrezen vnos kuhinjskih odpadkov v kanalizacijo.
Na Ptuju deratizacija tri do štirikrat letno
Prisotnost teh majhnih škodljivcev v mestnih območjih ne le povzroča gospodarske in okoljske težave, temveč lahko predstavlja tudi resno tveganje za javno zdravje. Deratizacija zato postaja ključnega pomena za vzdrževanje higienskih standardov in preprečevanje širjenja bolezni.
Deratizacija zajema vse ukrepe in postopke, s katerimi zmanjšujemo število glodavcev na določenem območju. Njen glavni namen je, da populacijo glodavcev omejimo do te mere, da ti ne predstavljajo več nevarnosti za zdravje ljudi in živali.
Na Mestni občini Ptuj so za Ptujinfo pojasnili, da Komunalno podjetje Ptuj v okviru izvajanja javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda vrši redno deratizacijo kanalizacijskega omrežja.
»Težavo obvladujemo z rednimi deratizacijskimi ukrepi, ki jih izvajamo tri do štirikrat letno na najbolj izpostavljenih mestih,« so povedali.
Rade so ob potokih, so tam, kjer imajo hrano
Že leta 2022 je ptujska županja Nuška Gajšek, ko je bilo govora o rekonstrukciji nekaterih ulic v ptujskem blokovskem naselju, poudarila problem glodavcev.
V Javnih službah Ptuj in Komunalnem podjetju Ptuj so takrat povedali, da opažajo, da so najbolj kritična območja, kjer se podgane največ zadržujejo potok Grajena, bližina avtobusne postaje, območja okoli večstanovanjskih objektov.
»Po teh priključkih, na katere je navezanih več stanovanj ali celo nekaj večstanovanjskih objektov, stalno odtekajo komunalne odpadne vode, v katerih glodavci najdejo veliko hrane,« so za Ptujinfo takrat povedali na ptujski občini.
Porast populacije glodavcev lahko ima več vzrokov, krivi smo tudi sami
Pomembno je, da se zavedamo, da k širjenju glodavcev pogosto prispevamo tudi ljudje sami, poudarjajo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.
Najpogosteje se pojavijo v gosto naseljenih območjih, kjer imajo dostop do hrane in kjer so odpadki nepravilno odloženi. Pogosto jih najdemo tudi v zapuščenih stavbah in kanalizacijskem omrežju.
Zato je ključna skrb za urejeno in čisto okolje – od pravilnega zbiranja odpadkov in čistega vzdrževanja zbirnih mest, do preprečevanja divjih odlagališč in nepravilnega odlaganja hrane v stranišča.
Glodavci niso nevarni le zaradi škode, ki jo povzročajo, temveč tudi zaradi bolezni, ki jih lahko prenašajo. Podgane so lahko prenašalke leptospiroze, toksoplazmoze, tularemije, salmoneloze in hantavirusa, kar predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi.
