Najzgodnejši sončni vzhod bo 16. junija, najdaljši dan 21. junija, najkasnejši sončni zahod pa 26. junija.
Astronomsko poletje se bo leta 2026 začelo v nedeljo, 21. junija, ob 10.24 po srednjeevropskem poletnem času. Takrat bo Sonce doseglo poletni solsticij, ko na severni Zemljini polobli doseže najsevernejšo lego na nebu in ko je dan najdaljši, noč pa najkrajša v letu.
Na vertikalni sončni uri v Krčevini pri Vurbergu, obrnjeni proti vzhodu, je že mogoče opaziti znamenja približevanja poletnega solsticija. Senca se je začela dotikati spodnje skrajne rdeče deklinacijske črte, ki označuje poletni solsticij, je razložil Albin Gradišnik iz amaterske vremenske postaje Gradišnik.
Beseda solsticij izvira iz latinščine (sol – Sonce, sistere – stati) in označuje čas, ko se zdi, da Sonce na nebu za kratek čas »obstane«.
Astronomski začetek poletja
Poletje se bo začelo v trenutku, ko bo rektascenzija Sonca znašala natanko šest ur, njegova ekliptična longituda 90 stopinj, deklinacija pa približno 23,5 stopinje.
V naših krajih bo Sonce na dan solsticija najvišje na nebu ob 12.59, ko bo prečkalo nebesni poldnevnik opazovalca. Takrat bo doseglo višino približno 67 stopinj nad obzorjem.
Najdaljši dan v letu
21. junij bo najdaljši dan leta 2026. V okolici Ptuja in Maribora bo Sonce vzšlo ob 5.04 in zašlo ob 20.55. Dan bo tako trajal kar 15 ur in 51 minut.
Zanimivo pa je, da najdaljši dan ne sovpada niti z najzgodnejšim sončnim vzhodom niti z najkasnejšim sončnim zahodom. Najzgodnejši sončni vzhod bo nastopil že 16. junija, najkasnejši sončni zahod pa šele 26. junija.
Preberite še:
Ozvezdja in znamenja zodiaka niso isto
Ob začetku poletja se bo Sonce navidezno nahajalo na meji med ozvezdjema Bika in Dvojčkov, še vedno v ozvezdju Bika. Po astroloških znamenjih pa bo na meji med Dvojčkoma in Rakom.
To je tudi razlog, da ozvezdij zodiaka ne smemo enačiti z astrološkimi znamenji. Pred približno 2300 leti se je poletni solsticij res dogajal v ozvezdju Raka, ki se je takrat ujemalo z znamenjem Raka. Zaradi počasnega premikanja Zemljine osi oziroma precesije pa danes temu ni več tako.
Na sončni uri se bo senca dotikala Rakove deklinacijske črte oziroma vzporednika Rakovega povratnika. Ta je ime dobil v času, ko se je Sonce ob poletnem solsticiju dejansko nahajalo v ozvezdju Raka. Danes se nahaja v ozvezdju Bika, zato bi bilo po sodobnih astronomskih merilih morda ustrezneje govoriti celo o »Bikovem povratniku«.
Poletje bo nekoliko daljše kot lani
Koledarsko poletje leta 2026 se bo začelo 21. junija ob 10.24 in končalo 23. septembra ob 2.05.
Trajalo bo 93 dni, 15 ur in 41 minut, kar je približno štiri minute več kot leta 2025. Hkrati bo za približno devet minut krajše od poletja leta 2027.
Kresni čas in starodavna praznovanja
Poletni Sončev obrat so ljudstva že od nekdaj praznovala kot kres, kresni dan ali kresni večer. Naši predniki so kresovali v čast božanstvu Kresniku, krščanstvo pa je praznovanje pozneje povezalo s praznikom svetega Janeza Krstnika, ki ga obeležujemo 24. junija.
Solsticij ni vedno 21. junija
Čeprav je med ljudmi razširjeno prepričanje, da poletni solsticij vedno nastopi 21. junija, temu ni tako. Lahko se zgodi tudi 20. ali 22. junija.
Med letoma 1980 in 2035 bo poletni solsticij pri nas štirikrat nastopil 20. junija (leta 2020, 2024, 2028 in 2032) ter dvakrat 22. junija (leta 1983 in 1987).
Razlog za premikanje datuma je v tem, da tropsko leto ni popolnoma usklajeno z gregorijanskim koledarjem. Tropsko leto, torej čas, ki ga Sonce navidezno potrebuje, da se vrne v isto lego na ekliptiki, traja približno 365,24 dneva, je povedal Gradišnik.
Ker koledarsko leto običajno traja 365 dni, se trenutek solsticija vsako leto premakne za skoraj šest ur. Ta zamik postopoma premakne datum solsticija na naslednji dan. Prestopna leta pa koledar znova uskladijo s tropskim letom in datum solsticija pomaknejo nazaj.
Preberite še:
Najzgodnejši sončni vzhod in najpoznejši sončni zahod ne sovpadata z najdaljšim dnem
Čeprav bo v nedeljo, 21. junija 2026, poletni solsticij in s tem najdaljši dan v letu, najzgodnejši sončni vzhod in najpoznejši sončni zahod ne bosta nastopila na isti dan, je pojasnil Gradišnik.
Najzgodnejši sončni vzhod bo v Sloveniji že v torek, 16. junija, medtem ko bo najpoznejši sončni zahod šele v petek, 26. junija.
V Murski Soboti bo Sonce 16. junija vzšlo ob 5.01, kar je minuto prej kot na dan poletnega solsticija, ko bo vzhod ob 5.02.
Na Ptuju in v Mariboru bo najzgodnejši sončni vzhod prav tako 16. junija ob 5.03, medtem ko bo na dan solsticija Sonce vzšlo minuto pozneje, ob 5.04.
V Ljubljani bo Sonce najzgodneje vzšlo 16. junija ob 5.10, na dan poletnega solsticija pa ob 5.11.
Najpoznejši sončni zahod bo nastopil deset dni po najzgodnejšem vzhodu.
V Murski Soboti bo Sonce 26. junija zašlo ob 20.55, kar je minuto pozneje kot na dan poletnega solsticija, ko bo zahod ob 20.54.
Na Ptuju in v Mariboru bo najpoznejši sončni zahod 26. junija ob 20.56, medtem ko bo na dan solsticija Sonce zašlo ob 20.55.
V Ljubljani bo Sonce najpozneje zašlo ob 20.59, na dan poletnega solsticija pa minuto prej, ob 20.58.
Zakaj se to zgodi?
Čeprav se po poletnem solsticiju dolžina dneva začne krajšati, so spremembe sprva opazne predvsem zjutraj. Sonce začne vzhajati nekoliko pozneje, medtem ko se večerni zahodi še nekaj dni zamikajo proti poznejšim uram.
Zato najdaljši dan v letu ne sovpada niti z najzgodnejšim sončnim vzhodom niti z najpoznejšim sončnim zahodom. Prve minute krajšanja dneva se po solsticiju namreč najprej »odvzamejo« jutru, šele pozneje pa tudi večeru.
