Vijolični cvetni listi že krasijo rastišča velikonočnice. Rastlina v vsej južni Evropi uspeva le v Sloveniji. Dve območju, v Boletini na Ponikvi pri Šentjurju in na Boču. Na obeh rastiščih je ta zaščitena rastlina že zacvetela in začela naznanjati prihod pomladi.
»Veselo sporočamo, da je edinstvena velikonočnica že pogumno zacvetela in začela napovedovati prihajajočo pomlad,« so zapisali na družbenih omrežjih Visit Rogaška Slatina.
Povabili so sprehod do naravnega habitata velikonočnice, ki se nahaja med Planinskim domom Boč in Planinskim domom Velikonočnica.
V polnem razcvetu v obdobju velike noči
Velikonočnica je vijoličasta cvetlica, obdana z nežnim puhom, ki je ime dobila po krščanskem prazniku veliki noči.
Glavna sezona za cvetenje te rastline je v začetku marca, a je vedno manj nenavadno, če zacveti že proti koncu februarja in cveti vse do sredine aprila. Zaradi nepredvidljivega vremena v zadnjih letih tega, do kdaj bo cvetela, ni mogoče natančno predvideti.
Pojavi se vselej, ko skopni sneg in prvi sončni žarki dodobra ogrejejo apnenčasta tla, porasla s travo.
Cveti vselej v treh fazah. Najprej se pojavi puh in takrat obstaja največja nevarnost, da jo obiskovalci, ki je sploh ne opazijo, pohodijo.
Dlake, ki obdajajo cvet, so napolnjene z zrakom in preprečujejo, da bi ledeni kristali prodrli do njenega stebla in cveta. Prav to ji tudi omogoča, da začne rasti še pod snegom, ko pa se ta stopi ter jo na pobočju obsijejo prvi sončni žarki, se razcveti v vijoličast cvet, ki se ponoči zapre.
Tretja faza cvetenja je, ko iz zemlje požene do 40 centimetrov visoko kosmato steblo, na koncu katerega je pestič, ki spusti seme, ki ga nato raznaša veter, so še navedli na slatinski občini.
Trganje cvetov velikonočnice ali celo njeno izkopavanje je kaznivo dejanje
Na Visit Rogaška Slatina opozarjajo – velikonočnica je zakonsko zaščitena, zato je kakršnokoli trganje ali izkopavanje te rastline strogo prepovedano.
»Uživajte v njeni lepoti in jo pustite rasti tudi za prihodnje generacije,« so zapisali.
Starejše novice
