»Pričenja se čas, ko se dvoživke po selitvenih poteh odpravijo na svatbo, pri čemer so izpostavljene avtomobilom,« so opozorili v društvu Ohranimo naravo čisto.
Dvoživke se množično selijo predvsem v toplih deževnih večerih in nočnih urah, takoj po sončnem zahodu. Iz gozdov se selijo na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca - pri tem pa prečkajo tudi mnoge poti in ceste.
Razvejano cestno omrežje, velika gostota prometa in višje hitrosti so glavni razlogi za množične povoze žab na cestah. Posebna previdnost na cestah je zato potrebna predvsem ob jezerih in mlakah.
Kje so črne točke v Podravju?
Odseke, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk, imenujemo črne točke. In kje so črne točke v Podravski regiji?
Največ povozov dvoživk se dogaja na območju Orešja pri Ptuju, Vurberka in na Treh ribnikih v Mariboru.
V Vurberku na pomoč prostovoljci
Na številnih cestah, kjer niso vzpostavljeni trajni ukrepi, dvoživkam pomagajo prostovoljci, ki jih varno prenesejo čez cesto. V Vurberku se je letos že tretje leto zapored začela akcija Pomagajmo žabicam.
Prihodnje tri tedne bodo prostovoljci poskrbeli, da bodo prišle dvoživke varno na drugo stran ceste.
Prenašanje dvoživk čez cesto bo potekalo pri Berlingerjevem ribniku vsak večer med 18.30 in 20.30. Na akcijo so vabljeni vsi, ki bi želeli pomagati.
Udeleženci naj imajo s seboj svetilke (najbolje čelne), oblačilo z odsevnimi trakovi, vedro, s katerim bodo prenašali dvoživke, lahko tudi rokavice iz lateksa in nepremočljiva oblačila ter obutev.
Sodelujoči otroci bodo na podelitvi, ki bo potekala po izvedbi akcije, prejeli diplomo Reševalec/lka žabic.
»Velika številčnost in pestrost dvoživk kažeta na dobro stanje okolja«
Kot so sporočili iz društva Ohranimo naravo čisto, se je lani v okoli tri tedne trajajoči akciji zbralo okrog 50 prostovoljcev, med katerimi so največ navdušenja pokazali otroci, ki so skupaj z starši in drugimi odraslimi pomagali več kot 4000 žabicam.
»S prenašanjem dvoživk čez cesto v času spomladanskih selitev prispevamo k varstvu dvoživk, ki so pomemben del ekosistema in prispevajo k njegovi uravnoteženosti,« je zapisal Borut Ludvik, predsednik društva.
Kot pravi, dvoživke uravnavajo številčnost žuželk, polžev in pajkov, s katerimi se hranijo: »Na njihovem jedilniku se tako znajdejo tudi komarji in vrste, ki ljudem povzročajo škodo na vrtovih in poljih.«
Dodaja, da so dvoživke pomemben pokazatelj stanja narave, saj so občutljive na spremembe in zato med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami.
»Ko v naravi opazimo upad dvoživk, pomeni, da se v njej dogajajo velike spremembe, ki jih sicer še ne bi opazili. Velika številčnost in pestrost dvoživk kažeta na dobro stanje okolja, upad pa na slabšanje,« pojasnjuje.
Starejše novice
