Silva Drevenška danes ni bilo na višje sodišče, prisotni pa so bili njegov odvetnik, tožilka in zagovornik družine umorjenih. Vsi trije so podali pritožbo na odločitev ptujskega sodišča.
Tožilka in odvetnik družine zahtevata višjo kazen, zagovornik Drevenška pa znižanje kazni. Trdi, da je v zadevi sporno predvsem izvedensko mnenje.
»V kolikor v zadevi ni strokovnega, verodostojnega, preverljivega izvedenskega mnenja, ne moreš ugotavljati ne krivde, ne prištevnosti, ne kazenske odgovornosti. In mi imamo obsodbo, za kapitalno dejanje brez osnovnih predpostavk,« je po pritožbeni seji dejal Drevenškov odvetnik Andrej Kac.
Tožilstvo: »Dejanje načrtoval in žrtvam grozil z umorom«
Po mnenju Drevenškovega zagovornika ni mogoče dokazati, da so bila dejanja izvedena iz koristoljubja, prav tako ne, koliko alkohola je Drevenšek zaužil pred in po dejanjih.
Tožilstvo je danes ponovno navedlo, da je Drevenšek dejanje načrtoval in tudi žrtvam pred dejanji grozil z umorom ter jim to opisoval na slikovit način. Tožilka, tako kot odvetnik družine umorjenih, zahteva dosmrtni zapor.
»V tem primeru, glede na načrtovanost, brezobzirnost, koristoljubostno, grozovitost, je primeren dosmrten zapor,« je dejal odvetnik Daniel Planinšec, ki zastopa brata in sina umorjenih.
Je šlo za umore ali uboje?
Tožilka Teja Kukovec Belšak, ki po pritožbeni seji ni želela stopiti pred novinarje, je v sodni dvorani dejala, da je Drevenšek sposoben ponoviti takšno dejanje.
Obramba na drugi strani trdi, da dejanje ni bilo storjeno na grozoviti in zahrbten način ter da ni šlo za umore, temveč uboje.
»Glede na aktualno sodno prakso, v obravnavani zadevi nikakor ni šlo za umore, za tri kazniva dejanja umora, šlo je za uboje,« pravi odvetnik Kac.
Dosmrtna ali 30-letna zaporna kazen
Na prvem sojenju je bil obtoženi že obsojen na dosmrtno zaporno kazen, a je zaradi procesne napake višje sodišče odločitev razveljavilo.
Na drugem sojenju je Drevenška doletela 30-letna zaporna kazen, a obramba s pritožbo zahteva znižanje kazni.
»Ne morem si misliti, da bo sodišče ponovno spremenilo kazen iz 30 let na dosmrtni zapor,« je povedal Drevenškov odvetnik.
Kdaj bi lahko Drevenšek odkorakal na prostost?
Bistvena razlika med 30-letno in dosmrtno kaznijo je datum, kdaj bi bil možen pogojni izpust.
»Razlika je v tem, da če bo izrečen dosmrtni zapor, je pogojni odpust možen po 25 letih. Če pa 30 let zapora, pa po 22 letih,« je poudaril odvetnik družine umorjenih Planinšec.
Senat višjega sodišča mora odločitev o pritožbi izdati v manj kot mesecu dni. Tokrat ni pričakovati, da se bo višje sodišče odločilo za ponovno sojenje, saj se priporni rok zoper Drevenška izteče že v začetku maja.
Starejše novice
