Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo se s Ptujčanko Liljano Klemenčič pogovarjali o bralni pismenosti med mladimi in o tem, kako jim približati branje.
Drugega aprila, na dan rojstva danskega pisatelja Hansa Cristiana Andersena vsako leto obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.
Cilj je spodbujati branje med mladimi ter poudarjati pomen knjig v razvoju otrokove domišljije, kreativnosti in splošnega znanja.
Slovenija je dolga leta veljala za državo z zelo dobro bralno pismenostjo med mladimi, vse do leta 2021, ko je mednarodna raziskava pokazala na občuten padec.
O bralni pismenosti in o tem, kako mladim približati branje smo govorili s priznano ptujsko knjižničarko, ki je bila s strani Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost nagrajena za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja.
Branje je povezala z jogo
Liljana Klemenčič, večkrat nagrajena ptujska pravljičarka, je otrokom in mladini brala več desetletij.
Ko je med svojo poklicno potjo začela opažati, da so otroci zaradi vse hitreje razvijajočega sveta med pripovedovanjem pravljic vedno bolj nestrpni in z mislimi odsotni, je vedela, da mora nekaj ukreniti.
»Nekega hipa sem se ujela pri tem – saj jaz nisem več knjižničarka pripovedovalka, jaz hočem biti klovnesa, igralka, nastopačka, tukaj v knjižnici med knjigami, samo da bi otroci poslušali. Nekega dne sem spoznala, da je to odveč – da to ni poslanstvo knjižničarja,« razlaga.
Zato se je skupaj s prijateljico domislila izvrstne ideje in kot prva v Sloveniji razvila pravljične ure z jogo, s pomočjo katere so se otroci umirili in razvili boljšo koncentracijo.
Tudi po njeni zaslugi v ptujski knjižnici opažajo porast mladih bralcev.
»Če govorimo o otrocih, ki so predšolski in šolski – do najstniške dobe. Tam v najstništvu, kot je splošno znano, začne zanimanje za knjigo upadati,« pove Sanja Selinšek, vodja mladinskega oddelka v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.
Razvoj bralne pismenosti pri otrocih je pomembnejši, kot se nam morda zdi
Čeprav je bila Slovenija dolga leta v raziskavah bralne pismenosti pisala zgodbe o uspehu, pa smo leta 2021 prvič zabeležili velik upad bralne pismenosti med osnovnošolci.
»Branje kot tako pomembno vpliva na celostni razvoj otroka. Razvija različna področja pri otroku, predvsem kognitivna področja, kjer spodbuja mišljenje, razmišljanje, spoznavanje, bolj razvija možgane otrok, če berejo klasično kot s kakšnimi elektronskimi napravami, recimo,« razlaga Selinšek.
Danes je na voljo veliko knjig, zato se mladi težko odločijo, katero bi vzeli v roke. Med najmlajšimi so še posebej priljubljene tiste z razkošnimi ilustracijami, medtem ko starejši otroci raje posežejo po stripih. A kot pravi pravljičarka Liljana Klemenčič, se ljubezen do branja rodi doma.
»Včasih sem bila mogoče katerim staršem tudi tečna – spet je ta knjižničarka, ki bo težila, koliko je novih knjig in kaj moramo vse prebrati. Vedno pa poudarjam to, da otroci, morajo v družini videti starše, stare starše in prijatelje s knjigo v roki,« pove Klemenčič.
S pomočjo knjig je življenj nešteto
V svetu vse bolj zasvojljive digitalne tehnologije bi bilo za otrokovo raznoliko in celostno rast bolje, če bi več časa namenili bralnim avanturam med platnicami knjig, kjer se rojeva neizmerna moč domišljije in ustvarjalnosti.
»Vsi imamo samo eno življenje, ampak s pomočjo knjig, je življenj nešteto.
Tako radi otrokom razlagamo, s pomočjo knjige si ti lahko razbojnik, vesoljec, sodnik, detektiv, znanstvenik, lahko si Viking, astronavt, vojak,« razlaga.
Liljana Klemenčič si želi, da bi mladi, pa tudi odrasli, še več brali, saj, da tako velike izbire dobre in zanimive literature na policah še ni bilo.
Ob tem pa dodaja, da nam knjiga pomaga živeti v sedanjosti, ki za nekatere je – ali ni rožnata.
