Spoznajte Štajerca, ki z veliko ljubezni in predanim delom stojita za edinstvenimi gini

Destilarna Svarog je mlada družinska destilarna iz Maribora. Ime vrhovnega slovanskega božanstva nosijo gini, narejeni iz skrbno izbranih zelišč.

Najdragocenejša med njimi so vzgojena kar na domačem vrtu Lidije in Bojana Lunežnika v Počehovi. 

Zamisel za gin se je porodila v Latviji

O tem, kako je Mariborčana zaneslo v kuhanje gina, smo se pogovarjali z Bojanom, saj je Lidija trenutno zdoma. Oba sta zaposlena v vojski in veliko časa preživita na mednarodnih misijah. 

Na eni izmed njih se je Bojanu, ki je velik ljubitelj ginov, porodila ideja, da bi skuhal svojega. Ko se je vrnil iz misije v Latviji, je zamisel povedal Lidiji, ki ga je sprva vprašala, ali je prepričan, kasneje pa ga je pri ideji popolnoma podprla. 

Kot pravi, je kar nekaj mesecev večere preživljal ob brskanju po spletu, kjer se je izobraževal o destilaciji in o ginih. Na majhnem kotlu za kuhanje žganja, ki ga je imel doma njegov oče, je začel kuhati svoj gin. 

Kar nekaj gina je zlil stran, preden je bil zadovoljen z okusi. »Po nekaj mesecih kuhanja in poskušanja gina, mi je uspelo skuhati najin prvi gin,« je povedal in pripomnil: »Bil sem popolni samouk.«

Nad dobrimi odzivi pozitivno presenečena

»V prvi vrsti sem hotel skuhati gin za sebe in mogoče za bližnje prijatelje,« pravi Lunežnik. Dodaja, da so bili odzivi prijateljev presenetljivo dobri in kmalu sta dobila spodbude, da začneta gin tudi prodajati. 

»Gin sta poskusila tudi Devana in Sebastjan, ki sta lastnika restavracije Nana v Mariboru. Predlagala sta mi, da začnem gin kuhati tudi za prodajo,« je povedal Bojan. 

Želja je preživeti več časa z družino

Odločila sta se, da bosta poskusila in tako je Bojan točno za svoj 40. rojstni dan odprl svoje podjetje. 

Na začetku sta imela veliko pomislekov o tem, kako bosta kuhala gin, saj sta oba veliko službeno odstotna. »Zavedala sva se, da bo to kar velik zalogaj, kajti imava tudi sina, ki je bil takrat star devet let,« pove Bojan. 

»Odločila sva se za ta korak tudi z željo, da nama mogoče nekega dne ne bo več treba hoditi v tujino in bomo lahko več časa preživeli skupaj kot družina,« dodaja in nadaljuje: »Če nama zgodba z ginom seveda uspe.«

Gini, ki nosijo ime slovanskega boga

Kot nam je povedal Bojan, sta pred odprtjem podjetja razmišljanja, kako bi poimenovala svoje gine. V imenu sta želela ginom priliti pridih zgodovine, ki nosi izvor in ponos slovenskega naroda.

»Moč, ki sva jo morala ujeti, sva našla v imenu Svarog,« razlaga.

»Svarog je glavno božanstvo slovanske mitologije, je praoče, prabog, bog stvarnik in bog neba. Predstavlja moč, pogum in misterioznost. Povezuje nebo, zemljo in naravo. Vse to označuje najinega takratnega in sedanje gine,« nam zaupa.

Okus svežine, hmelja, zime ali žafrana

Njun prvi gin Citra je primeren predvsem za ljudi, ki želijo v ginu najti svežino. To zagotovita lupina limone in pomaranče. 

Kasneje sta se odločila, da naredita še kakšen okus. Slovenija je znana po gojenju hmelja, zato sta se odločila, da skuhata gin s slovenskih hmeljem. 

Ker doma gojita pravi žafran, ki velja za najdražjo začimbo, sta razmišljala, kako ga porabiti. »Odločila sva se, da najin žafran poskusiva uporabiti v ginu in tako sva sestavila novi recept in nastal je prvi slovenski gin z žafranom in sedmi na svetu,« pove Bojan.

Kasneje sta naredila tudi gin, ki ima zaradi sestavin, med katerimi so tudi janeževa zvezda, klinčki in lupina pomaranče, bolj zimski okus in je primeren za hladnejše dni v letu.

»In tako so nastali najini štirje gini po imenih Citra, Hops, Star in Saffron,« povzame Bojan.

Okus gina se ne izgubi tudi med mešanjem s tonikom 

Pravi, da so njuni gini nekoliko bolj aromatični predvsem zaradi tega, ker nočeta, da se izgubi okus gina med mešanjem s tonikom: »Želiva, da se okusi gin, ne pa tonik.«

»Najini gini so posebni zato, ker so res izdelani z srcem in ljubeznijo do gina,« pravi in dodaja: »Najbolj poseben pa je gin Saffron, kajti v njem je slovenski žafran.«

Štirje samosvoji okusi s sestavinami slovenskega izvora

Strmita k temu, da so sestavine, ki jih uporabljata, večinoma slovenskega izvora. Izjema sta seveda limona in pomaranča. 

»Odločila sva se, da bodo najini gini izključno s slovenskim pridihom in zato so gini tudi v slovenski steklenici iz steklarne Hrastnik,« dodaja Bojan. 

Najbolj je priljubljen gin Citra in v hladnejši dneh gin Star zaradi pridiha zime, ki ga dajo janeževa zvezda, klinčki, cimet in pomaranča. 

Lidijo in Bojana je najbolj presenetil odziv na gin Saffron: »Bala sva se, kakšen bo odziv, ker dosti ljudi ne pozna žafrana v kulinariki. Hitro sva ugotovila, da je skrb odveč, kajti odzivi in pohvale so se kar vrstile in kmalu je zaloga gina tudi pošla.«

Sodeluje vsa družina

Pri delanju gina sodeluje vsa družina Lunežnik. Bojan je odgovoren za kuhanje ginov, Lidija skrbi za družbena omrežja in pomaga pri polnjenju in lepljenju etiket na steklenice. 

»Tudi sin pomaga, vendar samo pri pobiranju žafrana ter čiščenju steklenic,« razlaga Bojan in dodaja: »Vso delo opravimo ročno.«

Ustvarjeni po načinu London Dry Gin

Destilarna Svarog uporablja klasičen način priprave gina London Dry Gin. To pomeni da uporabljata samo najbolj čisti alkohol in po končni destilaciji ne dodajata nobenega sladkorja, umetnih okusov ali barvil za izboljšanje okusa. 

Bojan pojasnjuje, da je že v zgodovini gin veljal za najbolj čisto in zdravo alkoholno pijačo oziroma žganje. 

Gini na voljo v omejenih serijah 

S ponosom pove, da sta bila za njune gine nagrajena na Gin & Brin Festivalu v Dutovljah, in sicer z srebrnim in bronastim priznanjem. Povabili pa so ju tudi London na ocenjevanje ginov na London Spirits competition. »Povabila sva se zelo razveselila in tako gredo najini gini ta mesec v London,« razlaga.  

Trenutno izdelujeta gine le v majhnih serijah zaradi kapacitete kotla, v katerem destilirata gin. Gin saffron pa je omejena serija gina, saj je odvisna od količine pridelka samega žafrana. 

»Najine gine lahko poskusite v kavarni Nana na Glavnem trgu v Mariboru, Piranhi na Lentu in Cafe Estrada na Šentiljski cesti v Mariboru,« razlaga Bojan, ki z veseljem pove, da sta se za prodajo njunih ginov dogovorila tudi s trgovino Lokalka. 

Od decembra je mogoče gine naročiti tudi preko spletne strani. V ponudbi je tudi darilni paket, v katerem je gin po izbiri in dva kozarca, ki sta ročno vgravirana.

Načrti za prihodnost so veliki, a ostajata na trdnih tleh

Lidija in Bojan se pri štirih okusih ginov ne ustavljata, ampak imata veliko idej in načrtov za prihodnost. Njuna želja je, da ljudje prepoznajo njune gine in da postavita destilarno, v katero bodo lahko ljudje prišli gine tudi poskusiti.

Ne samo gine, v načrtu imata tudi druge produkte, kot so viski, vinjak in rum. 

»Rada bi razširila kulturo pitja ginov in ostalih žganih pijač ter da ne bo veljalo več, da so žgane pijače slabe kakovosti in namenjene temu, da se ga napijemo, ampak da lahko ob dobrem ginu tudi uživamo,« pravi Bojan. 

»Želje so velike, vendar ostajava na trdih tleh in se zavedava, da samo z trdim in predanim delom lahko prideva do uspeha,« dodaja in pripomni: »Sanje in želje po uspehu se lahko uresničijo le, če vanje verjameš.«