Zgodovina Dominikanskega samostana Ptuj.
Dominikanski samostan na zahodnem robu mesta Ptuj je leta 1230 ustanovila Matilda, vdova Friderika III. Ptujskega.
Dominikanci so svoje poslanstvo na Ptuju opravljali do razpusta samostana v letu 1785, ko so zgradbe spremenili v vojašnico.
Samostan je bil ukinjen leta 1785
Dominikanski samostan na Ptuju stoji na zahodnem robu mesta pod Grajskim gričem. Samostan je bil zgrajen med letoma 1230 in 1231 kot štirikotni kompleks ob obstoječih romanskih stavbah, cerkev pa leta 1252.
Stavba je prehodnega sloga med romaniko in gotiko, kar je razvidno v kapeli vzhodnega trakta, kjer je desna bifora še romanska, leva pa že gotska.
Leta 1302 je samostan pogorel, obnova pa je trajala do sredine 14. stoletja, kar potrjuje tudi listina krškega škofa Henrika iz leta 1303. Cerkev je bila dvignjena in posvečena leta 1453, nato pa predelana leta 1470, ko je nastal križni hodnik. V 16. stoletju so bili dodani vodni stolpi, prizidek s pritličjem in kletjo pa je bil zgrajen leta 1681 ter povišan leta 1691 za potrebe upravnih prostorov.
V 17. stoletju sta samostan in cerkev doživeli baročno preureditev, vključno z okrasitvijo vzhodnega pročelja, štukaturo, kiparsko opremo in baročnimi poslikavami v samostanski jedilnici. Med letoma 1714 in 1717 je bil prizidek dvignjen za eno nadstropje, s čimer so pridobili šest sob.
Samostan je bil ukinjen 17. januarja 1785 v okviru jožefinskih reform, redovna skupnost razpuščena, premoženje pa zaplenjeno. Zgradba je postala vojašnica.
Kakšna je zgodovina samostana od ukinitve do danes?
Cerkev je bila etažirana, nagrobniki plemiških družin pa so bili uničeni. V 19. stoletju so bile zgrajene dodatne stavbe in prizidki, stavba pa je bila v vojaški lasti vse do leta 1923, ko je vojska izselila objekte.
Po vojaški uporabi je samostan kupil odvetnik Rinaldo Čulić, ki je načrtoval prilagoditev potrebam tkalnice in barvarnice svile v tkalnico in barvarnico svile, a dovoljenje za rekonstrukcijo ni dobil.
Leta 1926 je stavbo kupila občina in jo preuredila v muzej in stanovanja. Stavba je dobila nov dimnik, elektriko in preureditev stanovanj, v katerih so bile tudi kovačnice.
V 20. stoletju so deli samostana gostili tekstilno tovarno (1936–1955), mehanično tkalnico in knjižnico (do 1969). Vsa stoletja dozidav, prezidav in preurejanj so pustila sled v arhitekturi, zlasti v cerkveni ladji, ki je po barokizaciji izgubila prezbiterij, kasneje pa je bila razdeljena na tri etaže z dodatnimi okenskimi odprtinami.
Danes kompleks ohranja zgodovinske sledi različnih arhitekturnih slogov in načinov uporabe, deluje pa kot muzejski in kulturni prostor, ki pričuje o bogati zgodovini mesta Ptuj in razvoju samostanskega življenja skozi stoletja.
