Pobuda mestne svetnice, da bi zaradi sinergijskih učinkov in racionalizacije stroškov združili zavoda, ni padla na plodna tla.
Kot smo poročali, je ptujska občina vse do leta 2037 globoko zadolžena z bančnimi krediti z variabilno obrestno mero. Mestna svetnica Sergeja Puppis Frebairn (Svetniška skupina Lista Andreja Čuša Mi&Čuš) je zato na zadnji seji mestnega sveta predlagala, naj občina poskusi združiti še katere od svojih zavodov.
Konkretno si je zamislila združitev Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, predlaga pa tudi preučitev združevanja ali povezovanja drugih občinskih zavodov, kot so Narodni dom Ptuj, Dominikanski samostan in Gledališče Ptuj.
Zavoda imata do pobude »izrazito negativno in odklonilno stališče«
Javna zavoda »imata izrazito negativno in odklonilno stališče do zadevne pobude,« sta direktor muzeja Aleksander Lorenčič in direktorica knjižnice Milena Doberšek zapisala v skupnem odgovoru Puppis Freebairn.
Zavoda imata različno poslanstvo delovanja, različne zakonske podlage, različne soustanovitelje, različne načine financiranja, različne uporabnike in storitve ter produkte, popolnoma različne procese dela in cilja ter s strani države dana pooblastila za različne dejavnosti, sta naštela direktorja.
O sinergijskih učinkih ni mogoče govoriti
»O kakšnih sinergijskih učinkih v primeru podane pobude ne moremo govoriti,« sta prepričana. Dodala sta, da zavoda vseskozi zgledno sodelujeta pri različnih projektih, organizaciji dogodkov ter izmenjavi strokovnih mnenj.
Lorenčič je ob tem pojasnil še, da je muzej ena najstarejših, največjih in najbolje obiskanih tovrstnih ustanov v Sloveniji ter izvaja javno službo za likovno umetnost od začetka 20. stoletja dalje, nacionalno pomembno arheološko zbirko ter zbirko glasbil, orožja in tapiserij.
Ministrstvo: to po zakonu ni mogoče
Na svetniško pobudo se je odzvalo tudi ministrstvo za kulturo, ki je pojasnilo, da po zakonu združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi ni mogoče.
»Ker je bilo v preteklosti v zavodih, kjer so bile združene različne dejavnosti (npr. knjižnica, muzej, ljudska univerza in avtošola) veliko prelivanja sredstev med javnimi službami in drugimi dejavnosti, zakon še določa, da je potrebno v takih primerih voditi ločeno računovodstvo,« so utemeljili na ministrstvu.
A v primeru pokrajinskega muzeja ni sprejemljiva niti ta možnost, saj gre za velik muzej s samostojnimi nalogami in visokim deležem financiranja iz sredstev državnega proračuna, so zapisali.
