Ste vedeli, da na svetu obstajajo tudi dirke z golobi, ki lahko zmagovalcu prinesejo visoko nagrado? Slednje se je razveselil tudi Miha Sovič iz Cvena, ki mu je golobica Marjana S prinesla nagrado v višini 300 tisoč ameriških dolarjev.
Nekateri ljubitelji športa se posvetijo nogometu, spet drugi košarki. Tretje morda zanima kolesarstvo in športi, ki so povezani z dirkami. So pa tudi takšni, ki si denar vedo zaslužiti s prav posebnimi dirkami - dirkami z golobi.
Med tistimi, ki se nad golobi navdušujejo, so tudi člani družine Sovič iz Cvena. Z rejo golobov je že pred štiridesetimi leti začel Boris Sovič, nad golobi pa se je posledično navdušil tudi njegov sin Miha Sovič. Slednji ima doma več kot 300 golobov, ki jih trenira in pripravlja na tekmovanja in dirke, ki lahko potekajo tudi v dolžini 600 kilometrov.
Najprestižnejše pod imenom South African MIllion Dollar Pigeon Race je pred kratkim potekalo v Južni Afriki, končnega razpleta pa so se pri Sovičevih še kako razveselili. Njihova golobica Marjana S jim je prinesla nagrado v višini 300 tisoč ameriških dolarjev.
Za golobico še od 50 do 100 tisoč evrov
Ob tem velja dodati, da je zmagovalna golobica ostala v Afriki, kjer jo čaka licitacija, cena zanjo pa bi lahko znašala med 50 in 100 tisoč evrov, kar bo še dodatna nagrada za Sovičeve.
Toda pot do zmage in zajetnega kupčka denarja na tekmovanju, ki je izven Slovenije precej bolj prepoznavno, ni lahka.
»V Sloveniji je na začetku sezone približno sto tekmovalcev. Meko tega športa predstavljajo Belgija, Nizozemska, Poljska in Nemčija, kjer je tudi po petdeset tisoč članov, ki se ukvarjajo z golobi in dirkami,« pravi Boris Sovič. Ta dodaja, da so se nad golobi v zadnjem času precej navdušili v arabskem svetu, kjer jim ni težko plačati precej denarja za posameznega goloba.
Zmagovalka največjega tekmovanja golobov na svetu letela s 13,374 metrov na sekundo
Posamezne ekipe so tvorili po štirje golobi – eden tekmovalec in trije rezervni ptiči. Dan pred samo tekmo so jih prepeljali na štartno točko v kraju Hanover v Južni Afriki, kjer so se okrepčali. Minulo soboto pa so jih okoli šeste ure zjutraj osvobodili, nakar se je 1.548 tekmovalcev podalo na 600-kilometrsko pot.
Zmagovalna golobica pomurskih udeležencev, Marjana S je na cilj priletela s časom 12 ur, 27 minut in 50 sekund. Potovala je torej s hitrostjo 13,374 metrov na sekundo oziroma 802,44 metra na minuto.
Ptice so letele v jasnem vremenu a je vendarle šlo za zelo naporno tekmo, saj so imele opraviti s čelnim vetrom in temperaturami do 32 stopinj Celzija.
Slovenska šampionko je bila pravzaprav ena od le štirih golobov, ki so na 600 kilometrov cilj prispeli še isti dan.
Z golobi se je potrebno ukvarjati od trenutka, ko pridejo na svet, vneto razlaga Miha Sovič.
»Golobi so izjemno navezani na dom in okolje, ki ga poznajo. Vedno se bodo vrnili tja, kjer so začeli leteti,« pove Sović. To je nekako tudi osnova za tekmovanja oziroma dirke z golobi, na katere se je potrebno pripravljati dalj časa. Ob tem ne pozabi povedati, da se je že večkrat zgodilo, da se je kakšen od njegovih golobov vrnil po več kot letu dni. Najdlje pa je na golobovo vrnitev čakal dolgih trinajst let.
»Če želimo, da so golobi v dobri formi, jih je potrebno trenirati. Samce in samice, seveda ločeno, vsak dan za eno uro spustim iz golobnjaka in jih pripravim do tega, da eno uro letijo,« pove naš sogovornik, ki dodaja, da v tem času počisti njihov prostor, pripravi hrano, nato pa zažvižga in golobi se vrnejo. Trening nato poteka tako, da jih na začetku odpelje na krajše razdalje od doma, kasneje pa tudi na daljše do 500 kilometrov in to vsakih pet ali šest dni. Na tak način med njimi tudi naredi selekcijo.
Dirke od 60 do 600 kilometrov
Tudi tekmovanja potekajo na podoben način. Golobarji iz celega sveta namreč v različne kampe po svetu pošljejo svoje golobe. Ti se, še kot mladiči, navadijo na tisto okolje, kar pomeni, da so pogoji za vse golobarje enaki. V času dirke pa jih odpeljejo na točke, ki so lahko oddaljene od 60 pa vse do 600 kilometrov.
Golob, ki se prvi vrne v kamp, od koder so odšli na tekmovanje, zmaga. Seveda, je za vsakega goloba, ki je v kampu in sodeluje na dirki, potrebno plačati določeno vsoto.
»V več kampov daš golobe, več jih je, večja je možnost za zmago, večji pa je tudi finančni vložek. Dirka v Južni Afriki me je stala približno pet tisoč evrov, nekaj golobov imam še v kampu na Tenerifah, kar stane približno 2500 evrov,« razloži Miha Sovič, ki letno za vzrejo golobov pismonoš, ki veljajo za športne golobe, porabi nekaj več kot tri tisoč evrov.
Zanj in za njegovega očeta je to postala neke vrste zasvojenost, ki pa jo je njuna družina sprejela. Zato so se uspeha, ki jim bo na koncu prinesel krepko čez tristo tisoč evrov, znali razveseliti. A ne gre zgolj za tekmovanje. »Pravi golobarji celo življenje posvetijo golobom in uživajo v njihovi družbi,« zaključita oče in sin Sovič.
