Ko tradicija sreča tehnologijo, preberite uspešno zgodbo Mlina Korošec.
Skupna kmetijska politika 2023–2027 z intervencijami razvoja podeželja za naložbe daje pomemben poudarek tehnološkemu razvoju, modernizaciji proizvodnje ter krepitvi predelovalnih kapacitet v agroživilskem sektorju. Te intervencije izhajajo iz Strateškega načrta SKP za Slovenijo, ki med ključnimi cilji poudarja krepitev konkurenčnosti (SO2), izboljšanje položaja kmetov in podjetij v vrednostni verigi (SO3) ter zagotavljanje varne in kakovostne hrane (SO9).
Cilj teh ukrepov je spodbuditi razvoj sodobnih, tehnološko naprednih podjetij, ki lahko odgovarjajo na zahteve trga ter hkrati zagotavljajo visoko kakovost končnih proizvodov.
Kako se ti cilji uresničujejo v praksi, nazorno kaže primer Mlina Korošec. Družinsko podjetje je s pomočjo sredstev Programa razvoja podeželja izvedlo obsežne naložbe v sodobno tehnološko opremo. Posodobili so procese mletja in predelave žit, uvedli napredne sisteme za pakiranje ter laboratorijsko opremo za natančno kontrolo kakovosti surovin in končnih izdelkov.
Takšne investicije prinašajo tehnološki napredek, večjo učinkovitost, višjo stopnjo avtomatizacije in povečanje dodane vrednosti končnih proizvodov. S tem prejemnik sredstev krepi svojo konkurenčnost in prispeva k razvoju sodobne, trajnostno naravnane agroživilske verige.
Mlin Korošec iz Zabovcev pri Ptuju je ena tistih zgodb, kjer se tradicija in sodobna tehnologija prepletata v uspešno družinsko podjetje.
Z več kot 200-letno zgodovino mlinarstva ostajajo pomemben del lokalnega gospodarstva, hkrati pa sledijo sodobnim trendom v proizvodnji hrane.
Več kot dve stoletji mlinarske tradicije
Zgodovina družine Korošec v mlinarstvu sega več kot 200 let nazaj. Niko Korošec pove, gre za že deveto generacijo mlinarjev.
Mlin na današnji lokaciji v Zabovcih je začel graditi njegov praded leta 1939, vendar je zaradi druge svetovne vojne začel obratovati šele leta 1946. Po nacionalizaciji je bil nekaj let v državni lasti, nato pa ga je družina ponovno odkupila in nadaljevala tradicijo.
»Zgodovina našega podjetja oziroma tradicije mlinarstva v naši družini sega precej daleč nazaj. Viri opisujejo mlinarstvo že preko 200 let nazaj,« poudarja Korošec.
Od mlinskih kamnov do avtomatizirane proizvodnje
V preteklosti so zrnje mleli na mlinske kamne, danes pa je proizvodnja skoraj v celoti avtomatizirana. Mlin se je skozi desetletja stalno posodabljal, kar je bilo nujno zaradi vse večjih zahtev trga.
V zadnjih letih so v okviru skupne kmetijske politike izvedli več pomembnih naložb.
»Izvedli smo nakup tehnološke opreme za mletje oziroma predelavo žit, za pakiranje in tudi analizne aparate za kontrolo kakovosti,« pojasnjuje Korošec.
Naložbe izboljšale kakovost in učinkovitost
Nove tehnološke rešitve so bistveno izboljšale delovni proces. Podjetje je z njimi avtomatiziralo proizvodnjo, poenostavilo delo in povečalo kakovost končnega izdelka.
»Nabava nove opreme je pripomogla k izboljšanju delovnega procesa in boljši kvaliteti končnega produkta, ki je danes zelo pomembna za kupca,« dodaja.
Pomembno vlogo ima tudi laboratorij, kjer s sodobnimi analiznimi napravami preverjajo kakovost surovin in izdelkov skozi celoten proces.
Lokalna surovina in široka ponudba
Mlin Korošec večino surovine pridobi iz lokalnega okolja. Kmetje iz širše okolice - od Lenarta do Slovenske Bistrice in Ormoža - vozijo zrnje v mlin, kjer ga predelajo v moko.
Dnevno zmeljejo med 80 in 90 ton zrnja, letno pa približno 10.000 do 12.000 ton.
Njihova ponudba vključuje:
- pšenično moko (gladko, ostro, polnozrnato),
- rženo moko,
- ajdovo moko,
- pirino moko,
- koruzno moko in zdrob.
Poleg tega ponujajo tudi izdelke svojih partnerjev, kot so testenine in keksi.
Moko prodajajo po Sloveniji
Njihove izdelke lahko kupci najdejo v lastni prodajalni, v kmetijskih zadrugah in tudi v trgovinah Jager. Velik del prodaje predstavljajo pekarne.
»Dostavljamo moko skoraj po celi Sloveniji od Štajerske do Gorenjske,« pravi Korošec.
Tradicija, ki se nadaljuje
Kljub sodobni tehnologiji ostaja bistvo podjetja enako - družinska tradicija, ki se prenaša iz roda v rod.
Vladimir Korošec je svojo pot v mlinu začel kot vajenec. Danes je vodenje družinskega podjetja predal naslednjima generacijama, sinu Danielu in vnuku Nikotu, ki nadaljujeta dolgoletno tradicijo mlinarstva.
»Upam, da bodo tudi moji otroci nadaljevali to tradicijo,« še dodaja Niko.
Mlin Korošec tako ostaja primer uspešnega povezovanja dediščine, lokalnega okolja in sodobnega pristopa k proizvodnji hrane.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
