Osrednji gost tokratne oddaje Zdravje v naših rokah na televiziji IDEA je bil Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje s Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota.
Dobra letina pšenice
Ferenčak je pohvalil letošnjo kvaliteto in količino pridelane pšenice.
Žetev je večinoma zaključena, prvi hektarji kažejo dobro kakovost in količino, vendar pa je opozoril na izzive, s katerimi so se soočali kmetje, predvsem zaradi nenavadnih vremenskih razmer.
Letos smo imeli izredno zgodnjo sezono zaradi visokih temperatur v februarju in marcu, je pojasnil Ferenčak. Pogoste so bile tudi obilne padavine, kar je povzročilo določene nevšečnosti pri pridelavi.
Ključno je prilagajanje podnebnim spremembam
Podnebne spremembe so že tukaj, in kmetje se morajo prilagoditi, je poudaril Ferenčak.
»Spremljamo jih že nekaj let. Pridelovalci bomo morali povečati organsko maso v tleh in izbirati sorte, ki bodo tolerantnejše na pogostejše ekstreme,« je dejal.
Uvedba novih tehnologij je bistveno vplivala na letošnjo letino. Natančnejša aplikacija mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, skupaj z natančno setvijo, so ključni dejavniki. Te tehnologije omogočajo višji pridelek ob manjših vloženih sredstvih in pozitivno vplivajo na varovanje okolja.
Zaradi obilnih padavin so se pojavile ugodne razmere za razvoj bolezni, kar je zahtevalo stalno spremljanje žit in pravočasno uporabo fungicidov.
»Pravočasni ukrepi varstva rastlin so ključni za ohranjanje kakovosti pridelka,« je dejal Ferenčak.
Tržne cene in subvencije
Glede trenutnih cen pšenice je Ferenčak opozoril, da so nižje kot v preteklih letih, kar ne pokriva pridelovalnih stroškov. Letošnje odkupne cene se gibajo med 165 in 225 evrov za tono, kar je bistveno manj kot v letu 2022.
Dodal je, da trenutno ni posebnih spodbud za pridelavo pšenice, vendar bi bile proizvodno vezane subvencije zaželene za stabilizacijo trga.
Za prihodnost kmetijstva v okviru skupne kmetijske politike Ferenčak predlaga ponovno uvedbo proizvodno vezanih plačil, ki bi pomagala ublažiti cenovna nihanja in pokriti pridelovalne stroške.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.