Ptujsko jezero, ki ga domačini imenujejo kar Ptujsko morje je poleti priljubljena točka za preživljanje prostega časa.
Ptujčani in turisti se lahko poleti 'ohladijo' z osvežilnimi napitki v Ranca Baru in posedijo ob vodi. Kolesarji in sprehajalci se lahko odpravijo po poti okoli Ptujskega jezera, po reki Dravi pa že od leta 2008 vozi ladjica Čigra.
Na Ranci prav tako večkrat letno potekajo različne regate. 2. avgusta bo tam Rancarija, edinstvena veslaška regata, pri kateri pet tekmovalcev sede v tipične dravske rečne čolne, imenovane ranca.
Je potencial Ptujskega jezera dovolj izkoriščen?
Večkrat pa lahko med občani slišimo, da bi lahko Mestna občina Ptuj za razvoj tega območja naredila več. Županja Ptuja Nuška Gajšek je tako pred dnevi na svoji Facebook strani pojasnila, da ima Ptujsko jezero izjemno visoko naravovarstveno in zakonodajno zaščito ter kompleksne lastniške razmere, kar močno omejuje razvoj turizma, gradnjo objektov in širitev plovbe.
»Vsaka nova ureditev ali gradnja zahteva zahtevne postopke usklajevanja z državnimi organi, okoljsko presojo in soglasja številnih institucij. Zaradi tega je razvoj možen le postopoma, z dolgoročnim prostorskim načrtovanjem in v sodelovanju z državo,« je zapisala Gajšek.
Zakonske in naravovarstvene omejitve
Poudarila je, da se Mestna občina Ptuj zaveda izjemnega pomena Ptujskega jezera za lokalno skupnost, trajnostni turizem, rekreacijo in naravno dediščino.
»Kljub močni želji in jasni viziji razvoja tega območja pa se pri tem sooča s številnimi zakonskimi in naravovarstvenimi omejitvami, ki izhajajo iz državne zakonodaje, upravljavskih pristojnosti ter lastniških razmerij – ne pa iz neaktivnosti občine.«
Kakšni so razlogi za omejitve?
Ptujsko jezero je umetno jezero na reki Dravi, ki sodi med vodotoke prvega reda, kar pomeni, da je v celoti pod upravljanjem države. Zaradi tega je vsaka ureditev prostora na in ob jezeru strogo regulirana, tako z vidika vodnega režima kot tudi varstva narave.
Jezero je del območja Natura 2000, ima status posebnega varstvenega območja ter ekološko pomembnega območja.
To pomeni, da so vsi posegi – tudi sanacijska dela, kot je odstranjevanje mulja, ureditev pristanišča, ali izvajanje plovbe – časovno, prostorsko in postopkovno omejeni ter zahtevajo številna soglasja pristojnih institucij, kot so ARSO, Direkcija RS za vode, ZRSVN, in drugi.
Plovni režim je na primer omejen na obdobje od 15. aprila do 15. oktobra, zaradi varstva gnezdečih ptic.
PREBERITE ŠE:
Mestna občina Ptuj sodeluje z vsemi deležniki, pristanišče Ranca se bo uredilo
Poleg tega je večina zemljišč ob jezeru v zasebni ali državni lasti, kar onemogoča enotno prostorsko upravljanje.
Občina razpolaga le z manjšim delom območja. Zato vsi načrti in investicije terjajo uskladitve v okviru Medobčinskega lokacijskega načrta, ki je trenutno v fazi sprememb.
Postopki priprave prostorskega akta so dodatno podaljšani zaradi zahteve po celoviti presoji vplivov na okolje, kot to določa odločba iz leta 2022.
Mestna občina Ptuj kljub temu aktivno sodeluje z Občino Markovci in drugimi deležniki. V okviru projekta Vitalizacija Ptujskega jezera je bila izvedena prva faza z vzpostavitvijo osnovne infrastrukture (pristaniški nasip, vstopno-izstopna mesta, veslaška proga).
Nadaljnje faze – vključno z ureditvijo pristanišča Ranca – so odvisne od dokončanja prostorskega akta, pridobitve vseh soglasij, priprave investicijske dokumentacije in zagotovitve sredstev, je še pojasnila županja.
