Med občani Markovcev in tudi širše je v teh dneh završalo. Pri letošnjem Fašenku naj bi uvedli obsežne spremembe, ki bi močno posegle v tradicijo.
Najbolj norčavi čas v letu že trka na vrata. Tudi v Markovcih, kjer je Fašenk svojevrsten doživljaj z bogato tradicijo. Na fašenku tako ali drugače sodelujejo prav vsi, domačini radi rečejo, da je fašenk njihov največji praznik.
Pustno dogajanje v Markovcih se bo letos začelo 2. februarja in bo trajalo vse do 12. februarja. Tudi letos bo v tamkajšnji karnevalski dvorani pester zabavni program s slovenskimi in tujimi glasbenimi gosti.
Pustni čas bodo otvorili 2. februarja, ob polnoči, z Bičevim pokom. 4. februarja z začetkom ob 14. uri se bo odvijala predstavitev pustnih likov in skupin.
Tradicionalna pustna povorka v Markovcih bo 10. februarja, z začetkom ob 13. uri.
A prav zaradi povorke je završalo.
Letos sprememba trase?
Tradicionalno se maske in skupine zberejo pred gostiščem Ambiente v Zabovcih, od koder krene povorka, na čelu katere postopa Pihalna godba občine Markovci, skozi Zabovce in Markovce do občinskega poslopja v Markovcih.
Dogodek, v katerem sodelujejo tradicionalni liki, domači Kopjaši, Orači, Rusa, Kurenti in karnevalske skupine iz okolice Ptuja, še dodatno popestrijo domačini, ki obiskovalce in udeležence povorke z veseljem pogostijo z domačimi specialitetami, prigrizki, krofi in hišnim vinom.
Gledalci lahko uživajo v prikazovanju pustnih običajev, značilnih za te kraje, in si tako v živo ogledajo znamenite obhode Kurentov.
A letos naj bi povorka potekala v nasprotno smer – maske naj bi se zbrala pred občinsko stavbo in se od tam sprehodile do šotora. Odločitev je povzročila za veliko razočaranje med Markovčani, ki radi poudarjajo, da to ni karneval, ampak fašenk na vasi.
»Fašenk se spreminja v karneval«
»Vodil sem kdaj povorke pred občino in vem za komentarje, češ, Zabovci zastavljajo povorko. Pa to ni res,« je na Facebooku zapisal Alen Salihović, urednik informativnega programa Radia Ognjišče.
»To je fašenk. To ni sprevod. To je dogodek, da se ljudje, tudi tisti, ki pridejo od drugod sprehodijo po dveh vaseh. Občutijo gostoljubje ljudi, se dotaknejo koranta, njegovih dlak, si na glavo poveznejo njegovo kapo, občudujejo ples kopjašev na hišnem dvorišču, prisluhnejo petju vil, doživijo kljuvanje picekov, veselje gostüvaja, živost ruse in mahnjen strah medvedov, zaslišijo jok iz kopaje, pa trgovanje ciganov in vseh drugih mask na dvorišču, kjer hišna mati in hišni oča sprejmeta vse te maske, jih pogostita in tako vsi, ki so na dvorišču, tudi tujci občutijo veličino naših krajev.«
