Trajnostna gradnja je v času, ko se skrb za okolje vse bolj krepi, čedalje bolj priljubljena, pri odločitvi za gradnjo pasivne hiše pa seveda ne igra vloge zgolj to. V takšni hiši so smešno nizki tudi obratovalni stroški.
Na sliki je 250 kvadratnih metrov velika hiša, z ogromnim dnevno-bivalnim prostorom ter ločenim spalnim delom. Na pogled je videti kot vse ostale hiše, a v sebi skriva pomembno skrivnost – gre za pasivno hišo.
Poleg visoke kakovosti bivanja z minimalno porabo energije je v primerjavi s klasično gradnjo ta postavljena veliko hitreje.
»Včasih šalimo, da je hiša prav zares lahko narejena v enem samem dnevu. Tudi sama montaža je izjemno hitra, vsi elementi so narejeni v kontrolirani proizvodnji in se potem na terenu vse skupaj skoraj, da zlaga kot lego kocke,« je pojasnila Melanja Korošec, direktorica strateškega marketinga v podjetju Marles.
Sistem ogrevanja v takšnih hišah je urejen v kompaktni napravi, v kateri sta združena toplotna črpalka in komfortna prezračevalna naprava s toplotnim menjalnikom, v katerem porabljeni zrak, ki ga vodimo na prosto, odda velik del svoje toplote svežemu zraku, ki ga v objekt dovajamo.
Glavno prednost takšne gradnje lahko vsak mesec občutimo na mesečnih položnicah za energijo – prihranki pri ogrevanju in pripravi tople sanitarne vode so lahko precejšnji, pravijo pri Marlesu.
»Če potrebuješ za ogrevanje na leto zgolj 150 evrov v primerjavi s hišami, ki so grajene pred 20 ali 30 leti, ki porabijo 1500 evrov ali še več, je letni prihranek v bistvu desetkratni,« je dejal Janko Trebše, direktor tehničnega sektorja pri Marlesu.
Poleg samega načrtovanja in izbire izvajalca je pri takšni gradnji zelo pomembna tudi izbira kakovostnega stavbnega pohištva.
»Zelo pomembno pri pasivnih hišah pa je tudi, da so zrakotesne, da so vse reže zatesnjene, da ne izgubljamo skozi te reže energije,« je poudaril Trebše.
Poleti hlajena s stropnim in stenskim hlajenjem, pozimi pa ogrevana s talnim gretjem
Ko se odločimo za gradnjo pasivne hiše, razmišljamo dolgoročno. Glavne prednosti takšne gradnje poleg energetske učinkovitosti, trajnosti in nizkih obratovalnih stroškov pa so tudi v izjemnem udobju.
Udobno bivalno okolje zagotavljata stalna temperatura in visoka kakovost zraka.
Poleti je ta hiša hlajena s stropnim in stenskim hlajenjem, pozimi pa ogrevana s talnim gretjem.
»Občutek v teh objektih je zelo prijeten, tudi z kombinacijo prisilnega prezračevanja zagotavljamo, da je nenehno svež zrak v objektu, konstantna temperatura, tako poleti kot pozimi,« je razložila Korošec.
Tudi starejše gradnje se da spremeniti v pasivne hiše
Ali ste vedeli, da je tudi starejše hiše, grajene denimo v 70. ali 80. letih, mogoče spremeniti v pasivne hiše?
Kot pravijo pri Marlesu, je to mogoče, je pa treba pred samo sanacijo nujno potrebno opraviti temeljito analizo objekta.
»Načeloma je sam ovoj stavbe relativno enostavno izolirati, izboljšati energetsko učinkovitost s pomočjo solarnih panelov, prav tako je možno vgraditi sistem umetnega prezračevanja z rekuperatorjem,« je dejal Trebše.
Težave lahko nastopijo pri sami izolaciji tal, ki jih je težko naknadno izolirati, razen, če je objekt podkleten.
Kot je povedal Trebše, pa je že velik uspeh, če delamo korake v smeri, da se približamo pasivnemu standardu, saj s tem ne le privarčujemo energijo, temveč varujemo tudi okolje.
