Satistični podatki kažejo, da slovensko gradbeništvo še ni doseglo predkriznih časov. Plače najnižje prav v Podravju.

V letu 2017 in 2018 slovensko gradbeništvo ponovno doživlja rast na vseh področjih, a kljub temu še ni doseglo rasti iz predkriznih časov. Hkrati nekateri kazalniki ponovno kažejo, da se bo trend rasti že v bližnji prihodnosti obrnil navzdol, ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Gospodarska kriza pred desetimi leti je najbolj prizadela gradbeništvo. Večina področij gospodarstva, na primer industrija, trgovina ali storitve, so že presegla predkrizni prihodek od prodaje. Gradbeništvo pa je še vedno tista panoga, ki še zmeraj precej zaostaja v rasti v primerjavi z drugimi dejavnostmi.

Po precejšnjem padcu prihodkov, števila zaposlenih in števila podjetij po letu 2008 je bilo ponovno rast kazalnikov moč zaznati deloma po letu 2013, predvsem pa v letih 2017 in 2018, ko je mogoče ponovno govoriti o tako imenovani konjunkturi.

Produktivnost višja, prihodki manjši

S številom podjetij, ki so bila registrirana v gradbeni dejavnosti, smo že dosegli predkrizne čase. V letu 2018 je bilo v Sloveniji v gradbeništvu registriranih 19.220 podjetij. Ob primerjavi leta 2018 z letom 2008 je jasno razvidno, da danes močno zaostajamo pri prihodku od prodaje, za skoraj tretjino, ter pri številu oseb, ki delajo v gradbeništvu, za skoraj četrtino.

Zaradi manjšega števila delavcev se je dvignila produktivnost dela, ki je 2018 znašala 24.952 evrov in je tako presegla vrednosti pred gospodarsko krizo.

Nekoliko drugačno sliko kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih in kazalnikih zaupanja v gradbeništvu. Te lahko uporabimo kot neke vrste napovednik bodočega stanja – v teh dveh primerih se je trend rasti že obrnil, in sicer ponovno navzdol.

Ustvarjena dodana vrednost nižja kot pred krizo

V Sloveniji je gradbeništvo v 2018 prispevalo skoraj sedem odstotkov ustvarjene dodane vrednosti. To znaša skoraj 1,7 milijarde evrov, ta delež pa po letu 2015 ves čas počasi narašča.

Leta 2008, je gradbeništvo predstavljalo skoraj 11 odstotkov ustvarjene dodane vrednosti. Več kot polovico dodane vrednosti so sicer v 2018 ustvarila podjetja, ki opravljajo specializirana gradbena dela, več kot 59 odstotkov.

Med specializirana gradbena dela uvrščamo pripravljalna dela na gradbišču, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela ter krovstvo in druga specializirana gradbena dela.

Tem so s 23 odstotki sledila podjetja, ki gradijo stavbe, z 18 odstotki pa podjetja, ki gradijo gradbeno inženirske objekte, kažejo statistični podatki.

Skoraj 6 milijard evrov prihodkov

Gradbena podjetja v Sloveniji so v letu 2018 ustvarila za skoraj šest milijard evrov prihodka od prodaje. To je za skoraj 30 odstotkov manj kot v letu 2008, a obenem tudi več kot 34 odstotkov več kot v letu 2013.

Največji delež v prihodku, ta znaša več kot 49 odstotkov, so v letu 2018 predstavljala specializirana gradbena dela. Z nekaj manj kot 30 odstotki je sledila gradnja stavb, na zadnjem mestu pa, z nekaj manj kot 21 odstotki, gradnja inženirskih objektov.

Danes prevladujejo majhna podjetja

Število novonastalih podjetij v gradbeništvu je od leta 2008 ves čas padalo, do manjše rasti je prišlo šele v 2017.

V 2008 je bilo novonastalih podjetij 3.065, v letu 2017 pa le 1.535. Ves čas pa pada tudi število podjetij, ki so prenehala poslovati. V letu 2008 je bilo takšnih podjetij 1.562, v letu 2017 pa le še 950, ugotavljajo na statističnemu uradu.

Med gradbenimi podjetji še vedno prevladujejo mikro in majhna podjetja, takšnih z manj kot 10 zaposlenimi je bilo v 2017 kar 94 odstotkov od vseh podjetij, registriranih v gradbeni dejavnosti.

V primerjavi z letom 2008 je bilo v letu 2017 v gradbeništvu kar več kot polovico manj srednje velikih in velikih podjetij, se je pa v tem istem obdobju podvojilo število skupin podjetij, kar pomeni, da prevladujejo sicer majhna podjetja, ki pa se med seboj povezujejo, ugotavljajo na statističnem uradu.

Prevladuje manj izobražena delovna sila

V letu 2018 je bilo od zaposlenih v gradbeništvu skoraj 70 odstotkov takih, ki imajo državljanstvo Republike Slovenije, 30 odstotkov pa je bilo tujcev.

Med tujci je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine, sledili so državljani Kosova, Severne Makedonije in Hrvaške.

Med zaposlenimi v gradbeništvu so prevladovali moški, teh je bilo v letu 2018 več kot 90 odstotkov. Več kot 39 odstotkov zaposlenih v gradbeništvu je imelo dokončano srednjo poklicno šolo, skoraj 33 odstotkov jih je imelo dokončano srednjo strokovno ali srednjo splošno šolo, sledili so zaposleni z osnovnošolsko izobrazbo, teh je bilo nekaj manj kot 13 odstotkov, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa je imelo skoraj 11 odstotkov zaposlenih, kažejo podatki.

Produktivnost dela narašča

Produktivnost dela oziroma dodana vrednost na osebo, ki dela, je bila v letu 2018 v primerjavi z 2008 za več kot 5 odstotkov višja, v primerjavi z 2013 pa po podatkih statističnega urada kar za skoraj 32 odstotkov višja in je znašala 24.952 evrov.

Najnižje plače prav v Podravju

Kljub gospodarski krizi so plače v gradbeništvu, za razliko od drugih kazalnikov, naraščale do leta 2011, nato pa so med 2011 in 2015 padle za skoraj 4 odstotke, po tem pa so ponovno začele naraščati.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu je v 2018 znašala 1.290 evrov in je bila za več kot 12 odstotkov večja kot v letu 2008. Povprečna bruto plača v gradbeništvu je bila sicer v letu 2018 za več kot 23 odstotkov nižja od povprečne slovenske bruto plače.

Najvišjo povprečno bruto plačo v gradbeništvu so v letu 2018 imeli zaposleni v pomurski statistični regiji, znašala je 1.429 evrov, najnižje plače v gradbeništvu pa so imeli zaposleni v podravski statistični regiji, znašale so 1.219 evrov.

Gradbena dejavnost je najvišja v oktobru in novembru

Mesečni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del nakazujejo postopno rast vrednosti opravljenih gradbenih del.

V letu 2018 je bila vrednost opravljenih gradbenih del v primerjavi z 2017 za 20 odstotkov višja, leto prej pa za 17 odstotkov višja.

Gradbena dejavnost je velikokrat odvisna od vremenskih razmer, a je v zadnjih nekaj letih v večini primerov najvišja rast zaznana v oktobru in novembru, najnižja pa v januarju in februarju.

Starejše novice