Včeraj se je sestala strokovna skupina, ki pod okriljem državnega sveta pripravlja koncept in zakonske rešitve za ustanovitev pokrajin, projekt se tako tudi po menjavi vlade nadaljuje.

Na včerajšnjem posvetu, ki je bil organizirano na pobudo koordinatorja procesa ustanovitve pokrajin Državnega sveta, je sodelovalo več kot 50 strokovnjakov z različnih področij. Kot je dejal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, so prišli do zaključka, da je proces navkljub menjavi vlade potekal nemoteno in se počasi bližajo zakonskemu okviru. Celotno gradivo z osnutki pokrajinske zakonodaje, ki ga pripravlja strokovna skupina, naj bi pripravili do sredine junija, nato bi sledila javna razprava, ki bi se iztekla konec oktobra.

»Iščemo soglasja lokalnih skupnosti in pripravljamo klimo za politično odločitev ustanovitve pokrajine,« je po posvetu dejal Kovšca in dodal, da bi konec leta strokovna skupina in državni svet lahko uspešno končala delo, odgovornost pa bi bila potem na državnem zboru. 

Občine s pripombami glede meja pokrajin

Po besedah Boštjana Brezovnika, ki vodi omenjeno strokovno skupino, so končali drugo fazo, ki je vključevala pregled vseh pristojnosti in nalog, ki naj bi se do leta 2030 prenesle na pokrajine. Na tej podlagi so pripravili predlog sprememb in dopolnitev 157 zakonov. Pristopili so tudi že k tretji fazi, to je pripravi osnutka zakona o financiranju pokrajin in ocene finančnih posledic prenosa nalog v pristojnost pokrajin. Kot je pojasnil Brezovnik, bo pri slednjem potrebno sodelovanje z vlado in ministrstvi, k čemur je vlado in ministrstva predsednik DS že pozval in, kot je Brezovniku znano, so se ministrstva tudi odzvala ter bodo sodelovala.

Nekatere občine so sicer imele pripombe glede teritorialne razdelitve države na pokrajine, kot ga je predlaga strokovna skupina. Ta po Brezovnikovih besedah ostaja na stališču, da pokrajine ne bi imele manj kot 100.000 prebivalcev. Temu konceptu so sledili tudi pri pregledu nalog in pristojnosti, ki bi jih prenesli na pokrajine.

Strokovna skupina je predlagala deset pokrajin ter poseben status Ljubljane in Maribora. A kot je dodal Brezovnik, je razprava še odprta. Z občinami in občinskimi združenji pa so se dogovorili, da počakajo na končni predlog strokovne skupine. Celotno gradivo jim bodo dali v razpravo po 18. juniju, želja pa je, da bi ga v občinah obravnavali na občinskih svetih in jim pripombe posredovali do konca oktobra.

Po današnjem sestanku so poudarili, da se je potreba po ustanavljanju pokrajin pokazala tudi v krizi ob epidemiji covida-19. Ta je po besedah Kovšce razgalila slabosti centraliziranega vodenja in upravljanja države. Strokovnjak za upravno pravo Gorazd Trpin pa meni, da je kriza pokazala, kako bi lahko bili mnogo bolj učinkoviti, če bi imeli ustrezno strukturo upravljanja, »nekatere odločitve, predvsem pa poznavanje terena, so za centralno upravljanje predaleč«, piše STA.

Kriza nakazala na potrebo po pokrajinah

Posveta se je udeležil tudi Aleksander Jevšek kot predsednik Skupnosti občin Slovenije in izrazil zadovoljstvo, da se proces ustanavljanja pokrajin kljub virusu in menjavi vladi nadaljuje. Strokovni skupini in DS pa se je zahvalil, da »drži tempo tega projekta«, ki je sedaj tako daleč, da so pred ključnim vprašanjem: kako bo potekalo financiranje pokrajin. Po besedah Jevška se morajo ustanavljati razvojne pokrajine.

»Virus je pokazal na veliko pomanjkljivost: 212 občin je ustanovilo 212 štabov civilne zaščite, 212 županj in županov je izvajalo 212 različnih ukrepov,« je poudaril tudi predsednik Skupnosti občin Slovenije Aleksander Jevšek. Pokrajine, če bi jih že danes imeli, bi po njegovih besedah lahko rešile veliko vprašanj, tudi povezanih s prehransko samooskrbo, dobavo zaščitne opreme in še kakšno. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice