Perutnina Ptuj ob skoraj stomilijonski investiciji v modernizacijo in širitev proizvodnje napoveduje tudi novo zaposlovanje. Bi lahko nova delovna mesta zaradi pomanjkanja domače delovne sile v večji meri zapolnili tuji delavci?
Perutnina Ptuj ob investiciji napoveduje dodatna delovna mesta. V prvi fazi naj bi zaposlili sto novih sodelavcev, ob polni zasedenosti investicije pa okoli 300 ljudi.
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Območni službi Ptuj, sicer ocenjujejo, da bo podjetje prosta delovna mesta težko zapolnilo izključno z lokalno delovno silo, zato smo pri Perutnini Ptuj preverili, kakšni so njihovi načrti glede zaposlovanja in kakšen delež zaposlenih že danes predstavljajo tuji delavci.
Več kot polovica zaposlenih dela v Mesni industriji Ptuj
V Perutnini Ptuj je trenutno v Sloveniji zaposlenih 2519 ljudi. Od tega jih je v Mesni industriji Ptuj zaposlenih 1346, kar predstavlja več kot polovico vseh zaposlenih.
V podjetju poudarjajo, da poleg lokalnega prebivalstva in zaposlenih iz širše severovzhodne Slovenije zaposlujejo tudi delavce iz držav nekdanje skupne države ter dnevne migrante iz Hrvaške.
»Ker domačega kadra ni vedno dovolj, poleg tega pa naši kriteriji pri zaposlovanju niso narodnost, pač pa strokovnost in pozitiven odnos do dela, zaposlujemo tudi šest odstotkov prebivalcev iz tretjih držav, med katerimi jih je največ iz Nepala in Dominikanske republike. Veseli smo, da so se v delovno okolje dobro vključili in da so k nam prinesli kulturno raznolikost,« so pojasnili.
Dodajajo, da so tuji delavci neposredno zaposleni pri Perutnini Ptuj in ne prek agencij ali zunanjih izvajalcev.
V prvi fazi sto novih zaposlitev
Kot poudarjajo v podjetju, bo investicija prinesla nova delovna mesta različnih profilov.
»V prvi fazi bo zaposlenih sto dodatnih ljudi, od tega vsaj 12 visoko izobraženih. Ob polni zasedenosti investicije bo dodatno zaposlenih okoli 300 novih ljudi,« so zapisali.
Nova delovna mesta bodo povezana predvsem s tehničnimi področji, saj investicija vključuje tudi robotizacijo in digitalizacijo proizvodnje.
»Gre za različna delovna mesta, med katerimi bo zaradi robotizacije in digitalizacije veliko tehničnega kadra, najmanj 12 novo zaposlenih bo moralo imeti za opravljanje dela visoko izobrazbo,« so pojasnili.
Želijo zaposliti čim več ljudi iz lokalnega okolja
Na vprašanje, ali bodo nova delovna mesta lahko zapolnili predvsem z lokalnim kadrom, odgovarjajo, da si tega želijo.
»Naša želja je zaposliti čim več ljudi iz lokalnega okolja,« so poudarili.
»Ob tem se zavedamo, da se s pomanjkanjem delovne sile danes sooča celotno gospodarstvo, ne le živilska industrija. Če bo za določene profile potrebno zaposlovanje tujcev, bodo ti vključeni v skladu z veljavno zakonodajo,« so dodali.
Robotizacija naj bi zmanjšala fizične obremenitve
Investicija bo po njihovih besedah vplivala tudi na izboljšanje delovnih pogojev obstoječih zaposlenih.
»Z robotizacijo, ureditvijo internega transporta in povečanjem kapacitet se bodo razbremenila številna delovna mesta, kjer bo manj fizičnega dela,« pravijo.
Med cilji investicije izpostavljajo zmanjšanje delovne obremenitve, povečanje varnosti pri delu in krepitev kompetenc zaposlenih.
Državna spodbuda vezana tudi na nova delovna mesta
V pogodbi o državni spodbudi sta po navedbah podjetja določeni dve ključni zavezi: ustvaritev najmanj sto novih delovnih mest, od tega 12 za visoko izobražen kader, ter povečanje dodane vrednosti na zaposlenega.
»Učinki investicije se bodo spremljali v roku treh let po zaključku investicije,« so pojasnili.
Bodo manko delavcev zapolnili s tujo delovno silo?
V Perutnini Ptuj so odgovorili tudi na pomisleke, da bi lahko nova delovna mesta zaradi pomanjkanja domače delovne sile v večji meri zapolnili tuji delavci, zaradi česar bi bil lokalni zaposlitveni učinek investicije manjši.
»Razumemo tovrstne pomisleke, vendar želimo poudariti, da je namen investicije predvsem dolgoročna krepitev proizvodnje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v lokalnem okolju. Perutnina Ptuj že danes v Sloveniji zaposluje več kot 2500 ljudi, pri svojem poslovanju pa sodeluje tudi z več kot 250 domačimi rejci in številnimi lokalnimi partnerji, zato imajo učinki investicije bistveno širši vpliv od samega števila novih zaposlitev,« so zapisali.
Dodali so, da bodo tudi v prihodnje prednostno iskali kader v lokalnem in širšem slovenskem okolju.
Po njihovih besedah investicija ne pomeni zgolj novih delovnih mest v proizvodnji, temveč širši razvojni učinek za regijo.
»Gre tudi za pomemben razvojni projekt za regijo, ki vključuje dodatne priložnosti za domače dobavitelje, logistiko, kooperante in kmetijstvo ter prinaša tehnološko posodobitev, večjo energetsko učinkovitost in dolgoročno stabilnost proizvodnje na Ptuju,« so še zapisali v Perutnini Ptuj.
Milijonska državna pomoč Perutnini Ptuj sprožila burne odzive
Kot smo že poročali, Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije na portalu predlagam.vladi.si s pobudo zahteva preklic državne subvencije Perutnini Ptuj. Pobudniki predlagajo, da se sredstva preusmerijo na področja, ki bi po njihovem mnenju bolj prispevala k prehranski varnosti Slovenije.
Javno jo je na družbenih omrežjih delila tudi znana slovenska glasbenica in zagovornica pravic živali Jadranka Juras. Na družbenih omrežjih je načrt označila za ekonomsko neupravičenega, okoljsko škodljivega in etično spornega, ob tem pa opozorila na koristi za tujega lastnika ter nizko plačana delovna mesta brez večjega učinka na regionalni razvoj.
Kdo je megabogat lastnik Perutnine Ptuj?
Pomemben del razprave se nanaša tudi na lastništvo Perutnine Ptuj. Podjetje je od leta 2019 v lasti ukrajinske agroživilske skupine MHP, ki jo vodi ukrajinski milijarder Jurij Kosiuk. Pobudniki nasprotujejo temu, da bi država s 21 milijoni evrov nepovratnih sredstev podprla projekt podjetja v tuji lasti. Kosiuk, ki ga revija Forbes uvršča med milijarderje z ocenjenim premoženjem okoli 1,1 milijarde dolarjev, je v Ukrajini zgradil enega največjih perutninarskih sistemov.
V medijih se pogosto pojavlja tudi z oznako »agrooligarh«, predvsem zaradi političnih povezav in visokih državnih subvencij, ki jih je skupina MHP v preteklosti prejemala v Ukrajini.
Leta 2024 ga je javno kritiziral tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je opozoril, da evropski trg bogati velike ukrajinske izvoznike na račun evropskih kmetov. Na drugi strani so mednarodne razvojne banke leta 2023 skupini MHP namenile skoraj pol milijarde dolarjev financiranja za podporo prehranski varnosti in ukrajinskemu kmetijskemu sektorju med vojno.
Skoraj 100 milijonov evrov vredna modernizacija Perutnine Ptuj zato ni zgolj lokalna investicijska zgodba, temveč del širše razvojne strategije skupine MHP v regiji. To je razvidno tudi iz dogajanja na Hrvaškem, kjer je MHP od začetka leta 2023 razvijal približno 350 milijonov evrov vreden projekt pri Sisku, namenjen krepitvi perutninske in živilske proizvodnje na območju Banovine. Aprila letos je skupina projekt postavila na čakanje, ob tem pa napovedala, da bo razvojne aktivnosti in investicijske napore preusmerila v Perutnino Ptuj.
