Predlog Levice za postopno ukinitev študentskih servisov je naletel na ostre odzive s strani vpletenih. Direktor Študentskega servisa Maribor Marjan Krajnc opozarja, da je vse poslovanje študentskih servisov po nareku države s koncesijsko pogodbo.

Sporazum o projektnem sodelovanju med vladno koalicijo in Levico predvideva tudi ukinitev študentskih servisov, kar naj bi se že kmalu znašlo v zakonodajnem postopku. Z ukinitvijo študentskih servisov Levica želi povečati sredstva za štipendije, posredovanje študentskega dela pa povsem prenesti na Zavod RS za zaposlovanje, ki sicer že zdaj lahko opravlja to delo.

»Zavod za zaposlovanje že zdaj lahko to dela. Vsi zavodi bi lahko že 'nabirali' ta denar, a nihče tega ne počne. Zakaj? Nimajo ne kadrov, ne volje, ne dodatnih sredstev za to delo. Zato so študentski servisi, ki se lahko posvetijo tej nalogi,« nad predlogom Levice ni navdušen direktor Študentskega servisa Maribor Marjan Krajnc.

»Gre za nestrokoven predlog«

Meni, da je poseganju v uveljavljeni sistem posredovanja študentskega dela, ki je urejeno s koncesijskimi pogodbami, nepotrebno.

»Gre za nestrokoven, po domače povedano 'na pamet' predlog ljudi, ki najbrž študentskega dela nikoli niso potrebovali, ker živijo v vati. Gre za politično nabiranje točk na mehki tvorbi, kot so študentje,« je oster Krajnc.

Da je odločitev prišla 'iz danes na jutri' in zelo nestrokovno, se strinja tudi direktor Mladinskega servisa Murska Sobota Darko Kutoš, ki opozarja, da pri Levici očitno niso mislili na posledice, ki bi sledile ukinitvi. Izpostavlja tudi problematiko, da predlog ni podkrepljen z nobeno analizo, izračuni in implikacijami, kaj bi sprememba prinesla.

»Želijo odstraniti panogo, ki se je po naravni poti razvijala več kot trideset let,« meni. 

»Država nam sama določa obveznosti«

Predlogi za spremembe študentskega dela niso novi. Direktorja Študentskega servisa Maribor moti predlog Levice, ki ni strokovno podkrepljen in bi znal naleteti tudi na širok odpor študentov. Krajnc izpostavlja, da vsa pravila delovanja študentskih servisov predpiše država s koncesijskimi pogodbami.

»Koncesijska pogodba določa celotno delovanje študentskih servisov, pogodbo pa določa ministrstvo za delo. Mi delamo tako, kot nam minister naroči in po pogodbi. V kolikor tega ne izpolnjujemo, ima država v vsakem trenutku možnost nam odvzeti pravico posredovanja študentskih del,« pravi Krajnc.

»Vsi se strogo držimo pravil. Nihče niti ne pomisli, da bi izigraval sistem, saj bi s tem izgubil pravico do dela. To obstaja že desetletja in vsi delamo po koncesijskih pogodbah, ki jih določi država,« dodaja.

Denar od provizij za kritje stroškov

Krajnc zavrača očitke, da študentski na račun posredovanja bogatijo. »Takoj, ko si kdo kupi boljši avto, vidijo plenjenje študentskega denarja. To ni res. Denar nam predpiše država. Denar od provizij je namenjen kritju stroškov dela,« pravi direktor mariborskega študentskega servisa, ki poziva državo, naj morebitne nepravilnosti uredi.

»Država ima vzvode, s katerimi lahko naredi red in odpravi morebitne nepravilnosti. Če na tem področju kaj ne 'štima', naj država to uredi, ne pa ukine. To je kot če bi avtocesto zaprli zaradi dveh prometnih nesreč in po njej zaradi tega ne bi smeli več voziti,« še dodaja.

Zavodi za zaposlovanje ne bodo delali zastonj

Kutoš iz Mladinskega servisa Murska Sobota opozarja na posledice, ki bi nastopile ob ukinitvi študentskih servisov za dijake in študente. »Študenti ne bodo imeli enostavnega dostopa do oblike dela, mi pa bomo ostali brez služb,« pravi in opozarja, da je sedem milijonov evrov prihranka, kot trdi Levica, da bi jih prihranili z ukinitvijo študentskih servisov, misija nemogoče.

»To je popoln nesmisel. Zavodi za zaposlovanje ne bodo delali zastonj. Zavodov za zaposlovanje je manj kot študentskih servisov. Na tak način se zoži dostopnost. Drugo vprašanje je, koliko ljudi bi bilo potrebno zaposliti, ob tem pa ne pozabimo, da bi bilo potrebno na novo vpeljati sistem pri vnosu vseh teh dnevnih vplačil, ki jih zdaj opravljamo mi. To je kup stroškov, ki se jih ne da zanemariti,« pravi Kutoš.

»V kolikor študent kaj rabi, se lahko na nas obrne tudi izven delovnega časa. Na njihove maile odgovarjamo tudi takrat, ko nismo v službi. Bodo na zavodu za zaposlovanje to počeli?,« se še sprašuje.

Manjša sredstva tudi za študentske organizacije

Z morebitno ukinitvijo študentskih servisov bi manj sredstev imele tudi vse študentske organizacije, opozarja predsednik KPŠ Grega Donša. »Študentske organizacije dobijo sredstva iz koncesijskih dajatev, kar v praksi pomeni, da se ŠOS financira iz koncesijskih dajatev, ki jih potem razdeli naprej med ostale študentske organizacije.«

»Zavod za zaposlovanje nikakor ne bo mogel tega dela opravljati tako dobro kot študentski servisi. Zavodi so namreč preobremenjeni in konec koncev tudi premalo efektivni. Zdaj, če bodo dobili zraven še študentsko delo, bo ta preobremenjenost prevelika. Dvomim, da bodo uspeli vse to urejati tako kot je potrebno. Bojim se, da bo prišlo do razpada sistema,« še pravi Donša, ki izpostavlja, da bi ukinitev študentskih servisov pomenila velik minus. »Bojim se, da se bo to prej ali slej zgodilo. Je neizogibno,« pravi.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice