Vir: gov.si
Na vladi je osnutek zakona o debirokratizaciji, ki ga je pripravil strateški svet za debirokratizacijo pod vodstvom Ivana Simiča. Predlog je po pričakovanjih dvignil veliko prahu.

Vlada je zadnjem tednu nadaljevala obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji, ki prinaša kar nekaj novosti, ki bodo vplivale na vsakdanje življenje.

Poenostavitve kot dolgotrajen proces

Kot je navedeno v predlogu, zakon vsebuje vsebinske ukrepe za debirokratizacijo, ki je zapisana kot eden izmed temeljnih ciljev aktualne vlade.

Namen zakona je tako poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir.

Le zakonodaja, ki je najmanj obremenjujoča, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva in odprtost trga, izboljšuje standard državljanov in povečuje transparentnost, je navedeno v predlogu.

Kot pravi predsednik strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič, obstaja veliko področij, kjer bo potrebno izvesti poenostavitve in odpraviti administrativne ovire, bo pa to dolgotrajen proces, saj se bodo zmeraj našli nasprotniki.

Država nad vaše osebne podatke?

Med največjimi spremembami izpostavlja poenostavitev vročanja dokumentov oziroma aktov, ki jih izdaja državna uprava in to na ta način, da se bodo lahko ti dokumenti vročali, namesto po redni pošti, na elektronski naslov, ki je povezan s telefonsko številko te iste fizične osebe.

Simič poudarja, da gre za prostovoljno izbiro, kar pomeni, da se bo vsaka fizična oseba sama in prostovoljno odločila, da bo dokumente prejemala po elektronski pošti.

Po njegovi oceni gre za veliko poenostavitev, saj ne bo več potrebno iti na pošto in tam prevzemati pošiljke, saj bo to možno preko elektronske pošte doma, v pisarni, ali kjerkoli drugje.

Simič ob tem navaja, da danes ob vsakem spletnem nakupu ali ob pridobivanju raznih kartic ugodnosti, izdajateljem posredujemo naslov elektronske pošte in telefonsko število, zato se mu zdijo nerazumljive pripombe, da država na ta način zbira osebne podatke.

»Podobne pripombe sem poslušal leta 2007, ko sem predlagal uvedbo pošiljanja informativnih izračunov dohodnine in odločb za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča z navadno pošto, kar je takrat predstavljalo veliko spremembo. Danes se s tem nihče več ne ukvarja. To je problem Slovenije. Tisti, ki imamo ideje za poenostavitve, zmeraj naletimo na nasprotnike, ki iščejo razloge, zakaj se nekaj ne more uvesti,« meni predsednik strateškega sveta in vnovič dodaja, da se bo vsak sam odločil, ali si bo olajšal prevzem pošiljk, katere mu pošiljajo državni organi, ali ne. 

Obvezno, če boste šli na daljši dopust

Pri tem velja sicer opozoriti, da osnutek zakona na nek način predpisuje tudi obvezo, v primeru, da več kot 14 dni prebivamo zunaj naslova svojega prebivališča.

Kot je namreč navedeno v zakonskem predlogu, mora posameznik v tem primeru pristojnemu organu sporočiti svoj elektronski naslov za vročanje ali pa sporočiti naslov stavbe osebe, ki naj se ji v tem času vročajo poštne pošiljke zanjo.

Brez računa ob kartičnem plačilu

Naslednja večja poenostavitev je pri plačevanju računov v trgovinah in pri izdajanju računov, saj se plačilo s kartico ne bo več štelo za gotovinsko plačilo. V primeru plačila s kartico vam bodo tako v trgovini izdali račun le, če ga boste tudi zahtevali.

»Tovrstni način poslovanja že imajo v nekaterih državah in škoda, da nismo bili prvi. Izdajatelji računov pa bodo še naprej izdane račune registrirali pri Finančni upravi Republike Slovenije, tako kot to počnejo sedaj,« pojasnjuje Simič.

Glede navedenih sprememb so se sicer oglasili v Zvezi potrošnikov Slovenije, saj menijo da so določbe v nasprotju z zakonom o varstvu potrošnikov in da znižujejo doseženo raven varstva potrošnikov.

Kot navajajo, sta sporni določili o neobveznih računih v primeru negotovinskega poslovanja ter o vročanju dokumentov v postopku prijave prebivališča na elektronski naslov posameznika, ki ni varen elektronski predal.

Kaj bi prinesla socialna kapica 

Veliko prahu je dvignila tudi uvedba tako imenovana socialne kapice oziroma kot ji nekateri rečejo razvojne kapice. Gre za to, da bodo plače nad 6000 evrov bruto oproščene višjega plačila prispevkov za socialno varnost, torej posameznik z višjo bruto plačo od šest tisoč evrov bruto, bi plačeval prispevke v isti višini, kot tisti, ki ima plačo šest tisoč evrov bruto.

Nad tem zneskom bi se tako obračunavala le akontacija dohodnine.

»Tovrstno ureditev ima 17 držav v Evropski uniji in na ta način bomo v Sloveniji zadržali določene strokovnjake, ki danes za prejem plače izberejo državo, ki ima socialno kapico. Nekateri menijo, da je znesek postavljen previsoko. Menim, da je znesek primeren, saj bo ob tem mejnem znesku manjši izpad javnofinančnih prihodkov,« zagovarja ukrep vodja strateškega sveta.

Socialno kapico so sicer javno podprle gospodarske organizacije, ki menijo, da bi tako država postala bolj privlačna za vrhunske kadre, ji pa nasprotujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so mnenja, da socialna kapica ne bi razbremenila razvojnega kadra, prav tako za posamezna podjetja ne bi imela večjih pozitivnih učinkov, pomembno pa bi vplivala na prihodke blagajn socialnega zavarovanja.

Po pavšalnih ocenah predlagateljev ukrepa bo izpad javnofinančnih prihodkov v začetni fazi znašal med 40 in 50 milijonov evrov letno, pozneje pa naj bi bil ta izpad manjši, saj bodo pridobili tudi nove fizične osebe, ki se bodo odločile za zaposlitev v Sloveniji.

Za preglednejšo zakonodajo in olajšanje dela policistov

Zakon prinaša tudi ustanovitev uradnega registra predpisov, ki naj bi zakonodajo naredil preglednejšo. Kot pravi Simič, je namen predvsem prečiščenje predpisov in objava zakonov, ki ne veljajo več. Prav tako je nesprejemljivo, da se še zmeraj uporabljajo podzakonski akti, ki so nastali na podlagi zakonov, ki ne veljajo več. Gre za veliko spremembo, ocenjuje.

Sredstva za postopno vzpostavitev uradnega registra bodo za naslednjih pet let zagotovljena iz sredstev proračuna Evropske Unije (sklad za okrevanje in odpornost), ocenjena pa so na 780 tisoč evrov. 

Predloga zakona o debirokratizaciji posega v 16 zakonov, in sicer v: 

Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1),
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP),
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU),
Zakon o pravdnem postopku (ZPP),
Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT),
Zakon o prekrških (ZP-1),
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK),
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR),
Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV),
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1),
Zakon o ohranjanju narave (ZON),
Zakon o visokem šolstvu (ZVis),
Zakon o športu (ZŠpo-1),
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej),
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK),
Zakon o uradnem listu (ZUL).

Precej pozornosti je požela tudi namera, s katero bi poenostavili izdajanje plačilnih nalogov v prekrškovnih postopkih. Črta se namreč obveza, da morajo policisti kršitelju omogočiti, da se osebno izjavi, za plačilni nalog pa ne bi bilo več potrebno, da vsebuje kratek opis prekrška in povzetek izjave kršitelja.

Več pooblastil si pa lahko obetajo državni sekretarji, ki bodo lahko po novem izdajali odločbe v upravnem postopku.

Simič kritike zavrača in napoveduje tudi večje reforme

Predlog zakona je bil deležen sicer številnih kritik s strani določenih medijev, pomisleke naj bi imela celo vladna zakonodajna služba. Pred kratkim se je ob nepravilno ugotovitev vlade obregnil tudi vidni član NSi, ustavni pravnik in nekdanji direktor službe za zakonodajo državnega zbora Janez Pogorelec. Simič sicer pravi, da so zapisi v posameznih medijih zapisi posameznikov, ki bodisi večinoma nasprotujejo spremembam, ali pa jih ne razumejo. Kljub vsemu pa meni, da je vsaka kritika dobrodošla, še bolje pa bi bilo, če bi ponudili svoj predlog rešitve.

Spremembe so se dogajale in se bodo, zmeraj pa so tisti, ki so uvajali spremembe imeli svoje nasprotnike, poudarja. Ne strinja se tudi s trditvijo, da bi bil predlog zakona neambiciozen, ker da je strateški svet lani predlagal bistveno širši nabor ukrepov za debirokratizacijo. 

»Dejstvo je, da je to prvi tovrstni zakon po tridesetih letih in težko je potem trditi, da ni dovolj ambiciozen. Trideset let nikogar, tudi te medije, ni motila vedno večja birokracija. Ob tem pa moramo priznati, da nikogar ne moti birokracija, dokler sam ne trči v njo. Ukrepe, katere je strateški svet predlagal lani septembra naj bi se vključili v naslednjo davčno reformo,« napoveduje davčni strokovnjak prekmurskega rodu, ki meni, da obstaja politični interes tudi za večje reforme, a da se naj najprej sprejme in uveljavi trenutni osnutek zakon. 

Janša z ukrepi obljublja cenejšo Slovenijo

Vlada je sicer obravnavo zakona že začela in jo bo nadaljevala na seji ta teden, kjer naj bi ga po pričakovanjih premierja Janše sprejela, zakon pa bo v veljavi do poletja. Naslednji paket naj bi sledil že v roku dveh mesecev, vse ukrepe pa naj bi vlada predlagala v zakonodajni postopek do konca leta.

»Ko bodo sprejeti, bo Slovenija drugačna, bolj vitka, cenejša država, ljudje bodo prišli prej do storitev in te bodo bolj učinkovite,« je napovedal Janša na tiskovni konferenci ob prvi obletnici vlade.
 

Starejše novice