FOTO: Damjan Trafela
Sloveniji se obeta sprememba volilnega sistema, a poslanci si niso enotni na kak način. Mariborski pravnik Jurij Toplak je pojasnil, kakšne rešitve so sploh mogoče. Bo drugačen sistem vplival na sestavo državnega zbora?

Potem ko so ustavni sodniki lani odločili da 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitev poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, ni skladen z ustavo, poslanci iščejo rešitve za spremembe. Do teh morajo priti v dveh letih, v zadnjem tednu dni pa se je predsednik republike Borut Pahor sestal tako z uglednimi pravniki kot predstavniki poslanskih skupin.

Večina za ukinitev volilnih okrajev

V strankah so sicer enotni, da je treba odpraviti ugotovljeno neustavnost volilne zakonodaje, a se njihove ideje, na kakšen način spremeniti zakonodajo, razlikujejo. Še največ strank se nagiba k ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu, pri čemer pa se razlikujejo mnenja, ali naj bo ta glas absolutni ali relativni.

Po besedah mariborskega pravnika Jurija Toplaka ima državni zbor dve možnosti. Ena je, da se ohrani 88 okrajev in se spremenijo le njihove meje, tako da bi bile razlike v številu prebivalcev med njimi manjše kot do sedaj. Druga možnost je, da se ukinejo okraji in pustijo le volilne enote, v sklopu tega pa bi se uvedel preferenčni glas.

Bomo kandidate rangirali po priljubljenosti?

K tej možnosti se nagiba večina poslanskih skupin, a si niso edine, kakšen naj bi bil ta preferenčni glas.

»Ali je to en preferenčni glas, ki bo obvezen za vsakega volivca, ali se bo volivec sam odločil ali ga bo dal ali ne, ali bo oddal več preferenčnih glasov,« variacije glede preferenčnih glasov omenja Toplak.

Volivci bi lahko po novem kandidate na državnozborskih volitvah tudi rangirali. 

»Volivec bi lahko dal pluse in minuse, torej pozitivne in negativne preferenčne glasove, lahko bi svoje kandidate rangiral po priljubljenosti. Veliko vrst preferenčnega glasovanja je možnih in ne vemo, kaj se bo državni zbor odločil,« komentira ustavni pravnik, ki je bil eden izmed pravnikov, ki so se minuli teden o spremembah volilnega zakona sestali s predsednikom Pahorjem.

Razmerje moči bi ostalo isto, poslanci bi bili drugi

Nekateri menijo, da bi bilo razmerje moči v državnem zboru drugačno, če bi imeli spremenjeno volilno zakonodajo že pred zadnjimi volitvami. A Toplak opozarja, da temu ni tako.

»Pomembno je povedati, da tudi če bi na zadnjih volitvah imeli drugačne meje volilnih enot, ali neko vrsto preferenčnega glasovanja, to ne bi spremenilo razmerij med strankami. Stranke bi še vedno dobile enako število sedežev, kot so jih dobile na zadnjih volitvah. Samo posamezniki, ki bi sedeli v državnem zboru, bi bili drugi,« pojasnjuje mariborski pravnik.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice