Epidemija koronavirusa je številna delovna mesta odnesla, a nekatera tudi prinesla. Preverili smo, kako se s koronakrizo spopada gospodarstvo na Ptujskem in Ormoškem.
Na območju občin pod okriljem upravnih enot Ptuj in Ormož se je brezposelnost v letošnjem letu precej povečala.
Vodja ptujske območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Tomaž Žirovnik je razkril, da takšnega porasta brezposelnosti ne beležijo vse od leta 2009: »Je pa to seveda predvsem posledica večjega priliva v brezposelnost oziroma zmanjšanja zaposlenosti v podjetjih, torej odpuščanj in iztekov pogodb brez podaljšanj.«
Poudaril je, da je pretežni razlog za porast brezposelnosti koronakriza: »Nekaj pa tudi zmanjšanje naročil, ki niso čisto povezana s koronakrizo, na primer v podjetju Boxmark Leather.«
V prvem valu epidemije na Ptujskem in Ormoškem brez dela ostalo skoraj tisoč ljudi
Po besedah Tomaža Žirovnika se je v pomladanskem valu vse dogajalo precej na hitro, odpuščanje pa je bilo številčnejše: »Takrat se je praktično čez noč ustavilo veliko dejavnosti, kar je povzročilo hitre, včasih tudi preuranjene reakcije delodajalcev oziroma odpuščanja.«
Dodal je, da je bilo spomladi prisotnega tudi nekaj nezaupanja v napovedane in sprejete interventne ukrepe, kot je povračilo stroškov čakanja na delo: »Zato se je v manj kot dveh mesecih oziroma v drugi polovici marca, aprila in v prvi polovici maja v evidenco brezposelnih na novo prijavilo skoraj tisoč oseb.«
Od druge polovice marca do druge polovice maja se je na Ptujskem in Ormoškem v evidenco brezposelnih vpisalo skoraj trikrat več oseb, kot običajno beležijo v tem obdobju.
V jesenskem valu odpuščanje manj množično kot spomladi
Po drugi strani pa je bilo od maja dalje zaznati tudi precej povečano zaposlovanje, je razkril vodja ptujske območne enote zavoda za zaposlovanje: »To se je nadaljevalo tudi čez poletne mesece, vse do sredine oktobra, ko se je zgodil jesenski 'lockdown'.«
Povedal je, da v tem jesenskem valu tako množičnega odpuščanja sicer ni: »Se pa zna zgoditi, da bo to jesensko nekoliko trajnejše, saj je povezano s sezonskimi panogami. To so kmetijstvo, gradbeništvo, gostinstvo, prevoz oseb ... Pridružuje se še turistična dejavnost, ki je tako že celo leto pod močnim pritiskom.«
Letos več odpuščanj, a tudi več zaposlovanj kot lani
Lani ob koncu leta, na dan 30. novembra 2019, so na ptujski območni enoti zavoda za zaposlovanje beležili 2628 brezposlenih oseb. Letos so na ta datum beležili 3373 brezposelnih oseb.
»To pomeni 745 brezposelnih oseb več kot leto prej in skoraj tisoč več, kot smo načrtovalu na začetku leta ob trendih, ki so se nakazovali pred koronakrizo,« je dejal Tomaž Žirovnik.
A dodal je tudi: »Dejstvo pa je, da se je v letošnjem letu tudi zaposlilo precej več brezposelnih oseb. Lani do konca novembra smo našteli 2529 zaposlitev, letos do konca novembra pa kar 3062. Torej se je letos že zaposlilo več kot 500 brezposelnih oseb več kot lani.«
Te gospodarske panoge so jo v koronakrizi odnesle najslabše
Vodja ptujske območne enote zavoda za zaposlovanje je povedal, da so jo v koronakrizi najslabše odnesle panoge, ki se izvajajo na kontaktne načine: »Predvsem gostinstvo in turizem, pa osebne storitve, kulturne dejavnosti, področje zabave ter prostočasnih dejavnosto, pa transport oseb, tudi trgovina ...«
Dodal je, da je v našem okolju temu treba priključiti še panogo opreme v avtomobilski industriji: »V tej panogi je bilo zaradi zmanjšanja naročil in posledičnega prestrukturiranja ukinjenih skupno več kot 700 delovnih mest.«
Po drugi strani pa so veliko dodatno zaposlovale nekatere panoge, ki so nujno potrebne tudi v času 'lockdowna', je dejal Tomaž Žirovnik: »Tako na primer živilska panoga, ki je povečevala zaposlenost, pa prevoz blaga oziroma dostava, tudi zdravstvo in socialno varstvo, spletna prodaja in IT dejavnosti.«
Na čakanje na delo je bilo letos na Ptujskem in Ormoškem napotenih skoraj osem tisoč delavcev
Na ptujski območni enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje so od začetka marca do konca oktobra letos našteli skupno 7734 napotitev na čakanje na delo. Tovrsten ukrep je uporabilo 949 podjetij.
V omenjenem obdobju so na Ptujskem in Ormoškem delovni čas skrajšali 919 delavcem. Za ta ukrep so se odločili v 151 podjetjih.
Nadomestilo zaradi odsotnosti z dela zaradi karantene ali višje sile sta v omenjenem obdobju prejela 102 delavca iz 32 podjetij.
Že za naslednjo leto se napoveduje nov gospodarski cikel rasti
Tomaž Žirovnik je dejal, da je leto 2020 glede zaposlovanja in brezposelnosti resnično posebno leto: »Glede na razmere, ki smo jim priča v tem letu, je stanje še relativno dobro in obvladujoče, saj se že za naslednje leto, torej 2021, obeta okrevanje po tej krizi in napoveduje nov gospodarski cikel rasti.«
Dodal je, da se bo to seveda zgodilo le pod pogojem, da se razmere glede epidemije umirijo in uredijo na načine, ki bodo omogočali normalno poslovanje in delo: »Vsi upamo in želimo, da bi bila torej ta kriza le kratkotrajna oziroma časovno omejena zgolj na eno leto in se nato obogateni s to izkušnjo ter vednostjo, da so možne tudi tovrstne krize, odpravimo zmerni, postopni, vzdržni in stabilni rasti naproti.«