Osteoporoza predstavlja eno večjih zdravstvenih in ekonomskih težav razvitega sveta. Njen dan, svetovni dan osteoporoze, obeležujemo 20. oktobra.
Osteoporoza prizadane 27,5 odstotkov slovenske populacije, starejše od 50 let, oziroma vsako drugo žensko in vsakega petega moškega, pri čemer se ocenjuje, da je pri nas vsaj 110.000 bolnikov z diagnozo te zahrbtne, prikrite, nemalokrat tudi usodne bolezni.
Število pojavnosti bolezni se bo zaradi staranja prebivalstva v naslednjih letih ali desetletju podvojilo.
Z zdravo prehrano in redno telesno aktivnostjo, ki jo v Kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit posameznemu pacientu individualno prilagodimo glede na zdravstveno stanje, splošno psihofizično pripravljenost ter opredeljene cilje, je potreba pričeti takoj.
Osteoporoza: bolezen kostnega tkiva
Na razširjeno sistemsko skeletno bolezen najpogosteje opozori nepričakovan zlom kosti (padec ali zdrs), za kar so najbolj dovzetni kolki, zapestja, hrbtenica in njena vretenca.
Velja za bolezen starejših (prvi simptomi so vidni pri ali po 50. letu starosti, možnost za pojav teh pa s starostjo narašča), a osteoporoza lahko nastopi tudi prej, kot posledica pospešene izgube mineralne gostote kosti.
Zanjo sta značilni nizka kostna masa in porušena mikroarhitektura kostnega tkiva, ki spremenita strukturo ter trdnost kosti. Kostna gostota prvo polovico življenja narašča, posebej v času odraščanja (med 11. in 20. letom), vrhunec doseže do 25. leta, nakar se začne zmanjševati.
Upad in posledično zaviranje postopka obnove kosti je zaznati po 40. letu (med 0,5 in enim odstotkom letno), medtem ko je zmanjševanje še intenzivnejše pri ženskah po menopavzi (med 3 in 5 odstotki letno), toliko bolj pri zgodnji (pred 45. letom).
Razlogi za upad kostnine so manjše izločanje ženskih spolnih hormonov in prekomerno delovanje ščitnice, žlez obščitnice ter nadledvičnih žlez.
Simptomi in tveganje bolnikov z diagnozo osteoporoze
Redčenje kosti je proces, ki poteka skozi daljše obdobje, brez vidnih simptomov in ga v večini primerov zaznamo šele ob naključnem zlomu.
V primerjavi z zlomom podlahti in zgornjega dela nog, je zlom vretenc hrbtenice manj izrazit ter se diagnosticira le pri tretjini bolnikov. Zanje so značilni zmanjšanje telesne višine (vsaj 3 centimetre), povečana grba prsne hrbtenice in bolečina v tej ali ledveni hrbtenici.
Zlom kolčnega sklepa onemogoči nadaljnje samostojno življenje pri 80 odstotkov poškodovancev, statistika pa celo kaže, da 25 odstotkov teh, v prvem letu po zlomu umre.
Tveganje za smrt ob zapletu kolčnega zloma je zato pri ženskah primerljivo s tveganjem za smrt v primeru diagnoze raka dojke.
Iz tega sledi, da lahko osteoporoza s svojim neopaznim razjedanjem kostnega skeleta življenjsko pot posameznika sklene, neodvisno od tega pa vpliva na vse segmente življenja.
Poleg bolečine in ovirane gibljivosti otežuje opravljanje vsakodnevnih opravil, saj se osebe z osteoporozo soočajo s povečanim tveganjem za zlom kosti, ki jih v najhujših primerih povzročita že kašljanje ali kihanje (počeno rebro ali vretence).
Vzroki za njen nastanek še niso povsem znani; povezujemo jih z dejavniki tveganja, med katere sodijo:
- spol (80 odstotkov je žensk),
- starost (tveganje z leti narašča),
- zapoznel nastop pubertete in zgoden pojav menopavze (pred 45. letom),
- teža (indeks telesne mase (ITM) pod 18),
- genska zasnova (starši z diagnozo osteoporoze ali drugi sorodniki s pogostimi zlomi),
- razvade (kajenje, uživanje alkohola in kave),
- telesna neaktivnost (diagnoza zahteva individualno prilagojeno vadbo),
- neustrezna prehrana (pretirano uživanje soli, beljakovin (meso) in procesirane hrane, pomanjkanje kalcija ter vitamina D).
Osteoporoza nadvse pogosto spremlja tudi druge bolezni, denimo bolezni kostnega mozga, ledvične bolezni, celiakijo, jetrne bolezni, revmatoidni artritis, anoreksijo, vnetne bolezni črevesja in druge.
Diagnostika in zdravljenje osteoporoze
Kot predhodnica osteoporoze se pojavi osteopenija, pri čemer ni nujno, da se vsakemu bolniku osteopenije diagnosticira tudi osteoporoza.
Gre za stanje, do katerega privede porušeno razmerje med izgubljeno in obnovljeno kostno maso, kaže pa se v obliki hude bolečine v hrbtenici ali prsnici, kar nakazuje na sesedanje enega ali več vretenc.
Ob sumu na osteoporozo, do katerega v večini primerov privede naključni zlom, je potrebno opraviti anamnezo, klinični pregled, laboratorijske preiskave in preventivne presejalne teste za osteoporozne zlome.
Standardna metoda za slednje je povsem neinvazivna, varna in hitra ter nadvse enostavna dvojna rentgenska absorbacija DXA (dezitometrija), ki napove nevarnost zloma (visoko, zmerno, nizko tveganje za zlom v naslednjem desetletju).
Po opravljeni diagnozi se prične zdravljenje, usmerjeno v preprečevanje zlomov, kar dosežemo s pravilno, zdravo prehrano in redno, prilagojeno telesno vadbo.
Ob tem sta prav tako ključna opustitev dejavnikov tveganja, saj ti pospešujejo izgubo kostne gostote, in zadosten vnos kalcija, vitamina D ter vitaminov B kompleksa, razporejen skozi več obrokov. Ljudem z diagnozo osteoporoze se zato priporoča uživanje mleka in mlečnih izdelkov, stročnic, oreščkov, semen, temne listnate zelenjave ter rib (posebej manjših, ki jih uživamo s kostmi).
Med učinkovita zdravila poleg vitamina D sodijo tista iz skupine bisfosfanatov (zavirajo kostno razgradnjo), občasno denosunab (humano monoklonsko telo, ki prav tako zavira kostno razgradnjo, vnese pa se ga v telo dvakrat letno kot podložno injekcijo) in v določenih primerih teriparatid (stimulator tvorbe kosti).
Kot že omenjeno, življenjski slog in telesna aktivnost močno vplivata na razvoj bolezni, a je pri tem treba paziti na možnosti padcev ter posledičnih zlomov. Najbolje je, če specialna vadba poteka pod vodstvom strokovno usposobljene osebe.
V Kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit se bolnikom z diagnozo osteoporoze individualno posvetimo in zanje po uvodnem pregledu, na katerem upoštevamo že opravljeno diagnostiko, splošno zdravstveno stanje pacienta, njegovo psihofizično zmogljivost ter druge dejavnike, pripravimo vadbeni program, ki upočasni redčenje kostne in mineralne gostote ter ohranja aktivnost mišičnega skeleta.
To dosežemo z vadbo, v katero vključujemo vaje za vzdrževanje aerobne kondicije, vaje za izboljšanje aktivne stabilnosti sklepov, vaje za učenje zavedanja položaja medenice in izolacijske ter kompleksne vaje moči.
Poleg telesne dejavnosti in zdrave prehrane vas fizioterapevti Medicofit klinike, podvrženim zlomom in tistim, ki jim je osteoporoza že diagnosticirana ali pa nanjo obstaja sum, opozarjajo na dodatne napotke za varen vsakdan. Ti se glasijo:
- bivalni prostori naj bodo prehodni, brez ovir, v katere bi se lahko zaleteli,
- v primeru razlitja pijače ali mastnih madežev na tleh, ki jih povzroča hrana, je te treba nemudoma pobrisati,
- priporoča se izogibanje drsečim talnim oblogam,
- tuš kabina ali kad naj bo opremljena z ročajem in nedrsečo podlago,
- prostori naj bodo primerno osvetljeni, poleg tega se velja izogibati hoji po mraku,
- stole s kolesi je dobro zamenjati s klasičnimi in
- obutev naj bo stabilna, priporočljivo ortopedske narave.
Do osteoporoznega zloma najpogosteje pride doma, med opravljanjem vsakdanjih opravil. Dejstvo je, da le 50 odstotkov poškodovancev po zlomu, vezanem na osteoporozo, ponovno pridobi prejšnjo mobilnost.
Za zdravje je bistveno skrbeti dokler ni načeto. Tudi s preventivno redno telesno aktivnostjo, ki okrepi mišično-skeletni sistem.
Naročite se na diagnostični pregled v Kliniko za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit, kjer bolnikom z diagnozo osteoporoze pripravimo prilagojeno, individualno vadbo, katere izvajanje poteka pod nadzorom strokovnjaka.
