Toplotna izraba odpadkov v Sloveniji še ni mogoča, problematika z odpadki pa vse bolj pereča.
V Mestni občini Maribor se, kot po vsej Sloveniji in Evropi, že nekaj časa ukvarjajo z izzivi prevzema odpadkov v obdelavo, med drugim tudi z načrtovanjem obrata za energijsko izrabo odpadkov v tem delu države.
Stanje na področju ravnanja z odpadki je kritično, so na okrogli mizi v Sodnem stolpu danes opozorili nekateri direktorji mariborskih javnih podjetij.
Madžarska nam zaradi vojne v Ukrajini zapira vrata, zaradi poplav bo to storila Avstrija.
Izvažanje komunalnih odpadkov bo vse dražje, pred nami pa je težko obdobje. Tudi če bi država v tem trenutku z razpisom že našla koncesionarja, bo trajalo vsaj pet do sedem let, da tak obrat sploh dobimo.
Težkih sedem let
Jure Fišer, direktor Surovine, je dejal, da smo pri odvozu mešanih odpadkov odvisni od drugih držav, ki so nam včasih naklonjene, včasih pa ne, zato je skrajni čas za rešitev.
»Zdaj že iščemo sežigalnice 1500 kilometrov od nas, mi pa se medtem še vedno sprašujemo, ali bi tak obrat sploh postavili. Zamujamo pa že 15 let. Ključno vprašanje je, kako bom preživeli naslednjih sedem let,« je opozoril Fišer.
Vito Martinčič, direktor Snage, je sporočil, da se problematika z odpadki slabša in ukrepi so nujni.
»Madžarska nam je že zaprla vrata, to bo storila tudi Avstrija. Slovenija ostaja otoček, na katerem se moramo znajti. Cene pa medtem rastejo, napoved za drugo leto kaže, da bodo zelo visoke. Najboljša ponudba je bila kar za 74 odstotkov dražja od sedanje. To se bo odražalo na položnicah uporabnikov.
Manjkajo nam obrati za energijsko izrabo odpadkov, ki so sicer razširjeni po vsej Evropi, saj z njimi pridobivajo energijo za ogrevanje, hkrati pa rešujejo problem deponiranja, ki je res zadnja možnost. Še posebej za Maribor, ki deponije nima, je tak obrat nujno potreben. Če ga ne bo, se ne bomo ukvarjali le s tem, kam z odpadki, ampak tudi z višjimi cenami,« je napovedal Martinčič.
Kako daleč je s projektom v Mariboru, za zdaj ni jasno. Trenutno umeščajo obrat v prostor, pridobivajo okoljevarstvene meritve in soglasja. Ko bo dokumentacija pripravljena, jo bo mariborska občina posredovala v javno obravnavo, Mariborčani pa bodo povedali, ali si tak obrat želijo ali ne.
Ranljivi smo, poskrbeti moramo zase
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, je menil, da bodo tuje države zagotovo najprej poskrbele zase, zato je Slovenija v tem trenutku izredno ranljiva in nujno je, da poskrbimo za svojo samozadostnost.
»Državna politika je naklonjena temu, a časa ni več veliko. Tudi če danes sprejmemo vse potrebno, bo trajalo več let, da te objekte zgradimo. Medtem pa bomo v (ne)milosti drugih držav,« je bil jasen Zupanc.
Da moramo poskrbeti zase, je prepričan tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je gostil srečanje.
»Če je osnova ideja, da so moji odpadki moja skrb, moramo torej za to poskrbeti. Švedska je dober primer, 99 odstotkov odpadkov reciklirajo in imajo kljub temu 37 sežigalnic, kar porabijo za poceni toplotno ogrevanje za svoje prebivalce. Tudi Dunaj, prestolnica, v kateri ljudje želijo najraje živeti, jo ima v središču mesta,« je povedal Arsenovič.
Jože Hebar, direktor Energetike Maribor, si ne predstavlja, da Maribor takšnega objekta ne bi imel, toplotna obdelava odpadkov pa bo gotovo nov vir ogrevanja v mestu.
In kaj pravi država?
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl se je strinjal, da je treba postopke vzpostavitve dodatnih sežigalnic pospešiti. Doslej sta izkazala interes tako Maribor kot Ljubljana, razpis za koncesionarja pa je napovedal v začetku prihodnjega leta.
Na vprašanje, ali pričakuje kakšne težave glede umestitve objektov, Vajgl odgovarja, naj razprava poteka transparentno in kvalitetno.
»Seveda neki vplivi na okolje so, ampak nam moderne tehnologije omogočajo, da se ti minimalizirajo. Številni takšni objekti so po vsej Evropi, prebivalci pa dobijo domač vir toplote, domač vir energije, ki nastaja iz odpadkov, ki bi jih sicer selili v tujino. Upam, da bodo prebivalci razumeli, da to koristi lokalni skupnosti,« je ocenil državni sekretar.
