Večji zavodi zapuščajo Združenje zdravstvenih zavodov. Zakaj?

V slovenskem zdravstvu so na vidiku spremembe – a ne nujno takšne, kakršnih se že dolga leta nadejamo. Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor namreč z novim letom zapuščata Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

O podobni potezi menda razmišljajo tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana, po najnovejših informacijah pa celo v splošnih bolnišnicah Slovenj Gradec in Ptuj

Najverjetneje se bodo omenjeni povezovali v novo združenje, vendar pogovori v povezavi s prihodnjo ureditvijo še potekajo.

Stroški previsoki, koristi premajhne?

V ljubljanskem UKC kot uraden razlog za izstop navajajo previsoke članarine. Po neuradnih informacijah pa je odločitvi botrovalo tudi nezadovoljstvo z rezultati, saj od združenja naj ne bi imeli dovolj. Da združenje zanje naredi premalo, menijo tudi na Onkološkem inštitutu.

V vodstvu Zdravstvenega doma Ljubljana ocenjujejo, da združenje zaradi njihovih posebnosti ne more zastopati velikih zavodov. Glede na zakonodajo ali razmere v zdravstvu po njihovem že dolgo ni več primerno, da združenje predstavlja vse zdravstvene domove in bolnišnice, saj se veliki zavodi s po več tisoč zaposlenimi srečujejo s povsem drugačnimi težavami in načinom poslovanja kot manjši zavodi z nekaj deset zaposlenimi.

V javnosti se medtem pojavljajo tudi ugibanja o morebitnih političnih vzrokih. 

Nižji proračun združenja, večja moč 'velikih'

Združenje sicer zastopa zdravstvene zavode pri pogajanjih z ministrstvom za zdravje, z zdravstveno zavarovalnico, prav tako v pogajanjih o splošnem dogovoru v zdravstvu, v katerem določijo razdelitev denarja za eno leto. Za zavode, ki se bodo odločili za izstop, bo torej smiselna nova oblika povezovanja, saj bolnišnica ali zdravstveni dom po 63. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne more samostojno sodelovati v pogajanjih o splošnem dogovoru.

Združenju, ki letno upravlja z 950.000 evri, se medtem obeta precej nižji proračun. Marjan Pintar, ki je v njem letos zasedel direktorski stolček, opozarja, da bi razdeljeni in nepovezani javni zdravstveni zavodi imeli bistveno slabšo pogajalsko moč.

Izpostavlja pa tudi vprašanje etičnosti sprememb, kajti veliki zavodi bi z združevanjem okrepili tako pogajalsko kot siceršnjo moč.

»Že danes ima UKC večjo moč kot denimo bolnišnica Kranj. Ali je to, da bi imel UKC boljše pogoje financiranja, normalno? UKC in terciarne bolnišnice imajo že tako sredstva za terciar. Ali so lahko ljudje, ki bodo ležali v Brežicah, v slabšem položaju kot tisti, ki bodo ležali v UKC,« se v pogovoru z STA sprašuje Pintar.

Konkretneje odločitev večjih ustanov medtem komentirajo v Zdravstvenem domu Ljutomer. Po njihovih informacijah Univerzitetni klinični center Združenje zapušča, saj jim 95.000 evrov predstavlja prevelik strošek in niso zadovoljni s tem, kar je doseglo pri pogajanjih.

»Če držijo informacije iz časopisa Finance, da je UKC imel na razpolago 478 milijonov evrov, je 95.000 evrov 0,02 odstotka,« ugotavljajo v ljutomerskem zdravstvenem domu.

Ob tem dodajajo, da je terciarna raven deležna posebnega tretmaja na ministrstvu. Poudarjajo pa tudi, da je interes majhnih zdravstvenih domov združenje, saj lahko edino združeni kaj dosežejo.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice