Začenja se gobarska sezona.
Jurčki veljajo za prave kralje med gobami in so nepogrešljiva poslastica v slovenski kulinariki. Po toplem in hkrati deževnem poznem poletju se je njihova sezona začela izjemno obetavno, zato gozdovi že vabijo gobarje, da se odpravijo po sveže dišeče klobuke.
Ti so vsestransko uporabni – pripravljamo jih lahko sveže, pečene, pražene, kuhane ali posušene.
A preden pridejo na mizo, jih je treba nabrati. Jurčki sicer uspevajo v različnih tipih gozda, a obstajajo kotički, kjer se pojavljajo najpogosteje, ko so pogoji pravi. Če nimate svojega preizkušenega rajona, lahko srečo preizkusite na teh štirih območjih.
Pod hrasti
Starejši, zračni hrastovi gozdovi so prava zakladnica jurčkov. Pogosto rastejo v skupinah, skriti pod listjem, saj jurček in hrast živita v tesni simbiozi. Prav tu se najdejo najmočnejši in najbolj čvrsti primerki.
V bukovem gozdu
Bukovi gozdovi s košatimi debli in mehko plastjo listja nudijo idealne pogoje za jurčke. V teh predelih so še posebej mesnati, njihovi klobuki pa temnejši kot drugod.
Med borovci
Jurčki se ne vežejo le na listavce. V borovih gozdovih rastejo robustni borovi gobani z rdečerjavim klobukom. Veljajo za ene najboljših po okusu in so zato med gobarji zelo cenjeni.
Na gozdnih robovih
Kjer se gozd razpre proti jasam in travnikom, jurčki najdejo svoj idealen prostor.
Gozdni robovi združujejo vlago gozda in toploto odprtih površin, zato se tam po nekaj deževnih dneh pogosto pojavijo skupine mladih gob.
