Na današnji novinarski konferenci so v SLOfit predstavili nove podatke o zdravju otrok, pridobljene iz športnovzgojnih kartonov v osnovnih šolah.

Najnovejši rezultati meritev športnovzgojnega kartona nas soočajo z neprijetnimi posledicami dolgih izolacijskih ukrepov. 

V šolah in na otroških igriščih je bilo vedno živahno. Potem pa? Pandemija covida-19 in z njo omejitve gibanja, zapiranje šol in manko športne vadbe.  

Prvič 12. marca 2020 in drugič že kmalu po začetku novega šolskega leta, za srednješolce 19. oktobra, za osnovne šole 9. novembra 2020. Za oboje pa je pouk na daljavo trajal vse do 12. aprila letos. 

Povprečen dan šolarja, priklopljenega na Zoom:

  • 63 odstotkov sedenja, 
  • 30 odstotkov neintenzivne in  
  • le sedem odstotkov zmerne do intenzivne gibalne dejavnosti. 

Povprečen dnevni ritem socialno izoliranih dijakov meri sedem ur devet minut in 51 sekund strmenja v zaslone. Od tega približno uro in pol za »druženje« na Snapcathu ter dobre tri ure za ogledovanje Instagrama.  

Posledice, ki bodo jih nosili otroci

Ker se otroci niso gibali, uporabljali rok, opravljali zapletenih miselnih procesov in se družili z vrstniki ter odraslimi, bo njihova domišljija revnejša, fina motorika slabša, v gibalnih spretnostih bodo zaostajali in socialne veščine bodo manj razvite.  

»Zapiranje šol, onemogočanje športne vadbe in druženja, so torej res prinesli zmanjševanje razlik v zdravju, a žal tako, da so najbolj gibalno učinkoviti otroci utrpeli največjo škodo in se približali najmanj gibalno učinkovitim. S tem so ukrepi za zajezitev epidemije otroke prizadeli bistveno bolj kot sam virus ter epidemijo spremenili v sindemijo,« je prve izsledke preliminarne analize meritev za športnovzgojni karton, v katero sta bili vključeni približno dve tretjini slovenskih osnovnih šol, povzel Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnovzgojni karton in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport.  

Po letu dolgih izolacijskih ukrepov in več kot sto dneh nepretrganega šolanja na daljavo, je torej več kot jasno, da so posledice na telesni razvoj in gibalne sposobnosti slovenskih otrok alarmantne.

Po drugem zaprtju šol so številke pričakovano padle še nižje kot po prvem, debelosti je med otroci še več.

»Zato potrebujejo pomoč. In to takoj! Delo ter preživljanje njihovega prostega časa se morata spremeniti. Kar na eni strani pomeni manj sedenja pred zasloni in prinašanja šolskih nalog domov, na drugi organizirano in strokovno vodeno športno vadbo tudi za tiste, ki si tega pred epidemijo niso mogli privoščiti,« je jasen Starc.

Več časa v digitalnem svetu kot realnem

»Svet za zasloni je narejen tako, da zasvoji. In prav ta vrsta zasvojenosti še posebej vpliva na najmlajše ter močno spreminja njihovo obnašanje. Govorimo lahko celo o digitalni epidemiji. Zato jih je treba spodbujati, da čim manj časa preživijo pred različnimi ekrani, od mobilnikov, tablic, računalnikov, televizije. Ne pa, da jih priklopimo na Zoome in Teamse ter jih silimo, da večji del dneva še dodatno ždijo pred njimi,« pa je ob predstavitvi rezultatov športnovzgojnega kartona opozoril strokovnjak za digitalni marketing Martin Korošec.

Ob tem je poudaril še, da sta za pravilno rabo zaslonov ključna: vzgled staršev in načrtno omejevanje njihove uporabe tako na ravni posameznika kot družbe. 

Otroci so investicija v prihodnost

Od tega, kako sposobni so otroci zdaj, je odvisno, kako sposobni in aktivni bodo kot odrasli.

»Za 18 odstotkov je v času izolacijskih ukrepov padla gibalna učinkovitost naših otrok. In če bodo, ko odrastejo, na trg delovne sile vstopili 'le' z deset odstotkov nižjo delovno učinkovitostjo, ki bo seveda posledica v tem času zamujenega razvoja, to pomeni, da bo ta generacija otrok vsako leto za pol milijarde manj denarja prinesla podjetju, državi, kot če bi bili tako fit, kot pred korono. Zato je treba gledati naprej. Ker oni, otroci so tisti, ki bodo morali popravljati škodo za nami. Nenazadnje celo skrbeti za nas,« je ob koncu apel na odgovorne odločevalce še naslovil Starc.  

Kako torej naprej? 

Potrebne so sistemske spremembe v šolah. Kot so:  

  • telesno dejavno učenje pri vseh predmetih,  
  • zagotovitev ure športa v šoli na dan za vse otroke in mladostnike ter opredelitev predmeta kot razbremenilnega, 
  • skupno poučevanje razrednih učiteljev in športnih pedagogov v prvi in drugi triadi, 
  • učilnice na prostem,  
  • redno prezračevanje,  
  • gibalni odmori, 
  • čim manj domačih nalog na srednji stopnji, ki zahtevajo sedenje.

Celotno poročilo o preliminarnih rezultatih najnovejših meritev za športnovzgojni karton, skupaj s prezentacijo vseh pomembnih ugotovitev:

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice