Fotografija je simbolična.
Strokovnjaki niso enotni glede učinka krvne plazme pri zdravljenju novega koronavirusa, a Janez Tomažič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana poudarja, da se je prvemu pacientu, ki so ga zdravili s plazmo, stanje že v naslednjem dnevu izboljšalo.

Na današnji vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so spregovorili Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Polonca Mali iz Zavoda za transfuzijsko medicino in vladni govorec Jelko Kacin.

Kacin je predstavil nove podatke obolelosti z novim koronavirusom. V zadnjem dnevu smo ob 5868 testih potrdili 1292 novih okužb, delež pozitivnih je pri tem 22-odstoten. V bolnišnicah je zaradi koronavirusa trenutno hospitaliziranih 1299 pacientov, 210 jih je na intenzivni enoti. Iz bolnišnice je bilo včeraj odpuščenih 81 oseb, kar 55 oseb pa je zaradi bolezni umrlo.

V domovih za starejše je na novo ozdravljenih 227 oskrbovancev in 107 zaposlenih, od tega 64 zdravstvenih delavcev. V zadnjem dnevu se je v domovih za starejše na novo okužil 201 stanovalec in 42 zaposlenih, od tega 26 zdravstvenih delavcev.

V petih socialnovarstvenih zavodih je trenutno 211 okuženih uporabnikov, 12 več kot dan prej in 128 zaposlenih, od tega štirje novi.

Prebolevniška krvna plazma naj bi zmanjšala umrljivost

JanezTomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se je v svoji predstavitvi nanašal predvsem na svetovni dan boja proti aidsu, se pa je dotaknil tudi teme zdravljenja koronavirusa s krvno plazmo.

Na podlagi dosedanjih izkušenj zdravljenja drugih koronavirusnih okužb je namreč prebolevniška plazma možno zdravilo tudi za covid-19, saj naj bi skrajšal čas hospitalizacije in zmanjšal umrljivost.

V Sloveniji so pred dnevi prvič zdravili novi koronavirus s krvno plazmo. Za zdravljenje bolnikov s koronavirusom imajo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino sicer pripravljenih 80 enot prebolevniške plazme, ki vsebujejo dovolj nevtralizacijskih protiteles. Odvzetih jih je bilo sicer okoli 300, vendar jih večina še potrebuje dodatna testiranja. 

»Za bolnike, predvsem tiste s težjim potekom bolezni, na primer na onkoloških oddelkih, je plazma rešitev, ker nimajo lastne, naravne odpornosti in jim v infuziji damo ta protitelesa,« pravi Tomažič in dodaja, da se je bolniku s koronavirusom, pri katerem so poskusili zdravljenje s plazmo, po tovrstnem zdravljenju klinično stanje izboljšalo že naslednji dan.

Trenutno imajo pet takih pacientov, pri katerih bodo v naslednjih dneh skušali covid-19 zdraviti s prebolevniško krvno plazmo. Kljub temu različne študije sicer še niso dale enovitega odgovora glede varnosti in učinkovitosti zdravljenja covida-19 s plazmo.

V Sloveniji je dnevno potrebnih kar 300 krvodajalcev

Prav zaradi tega pomen darovanja krvi poudarja tudi Polonca Mali iz Zavoda za transfuzijsko medicino. Malijeva pravi, da se tudi transfuzijska dejavnost srečuje s težavami in posledicami širjenja novega koronavirusa, ki pa jih s prilagoditvami in dodatnimi napori uspešno obvladujejo.

Tako vsakodnevno potekajo odvzemi krvi na terenskih krvodajalskih akcijah po Sloveniji in transfuzijskih ustanovah.

»Prilagodili smo izvedbo krvodajalskih akcij, vzpostavili telefonsko naročanje krvodajalcev na odvzem in preverjanje zdravstvenega stanja. Tak način organiziranja prihoda krvodajalcev na odvzem bomo ohranili, saj tako zagotavljamo varno okolje in hitro obravnavo,« pravi Polonca Mali. Po njenih besedah je preskrba s krvjo osnovna dejavnost in se začne z zadostnim številom varnih in odgovornih ljudi. Dnevno tako potrebujejo kar 300 krvodajalcev, saj so pogoj, da zdravljenje poteka nemoteno. 

Transfuzijska dejavnost se trenutno ukvarja tudi z iskanjem krvodajalcev za že prej omenjeno terapijo zdravljenja koronavirusa s krvno plazmo. Od začetka julija do sedaj so opravili že 300 odvzemov krvi prebolevnikov, večina teh je kri darovala prvič. Vsa plazma, ki je bila odvzeta in ne bo uporabljena za zdravljenje bolnikov, pa bo porabljena za izdelavo zdravil

Se s prihodnjim tednom odpirajo šole in vrtci?

Na koncu novinarske konference se je Kacin dotaknil tudi navedb, da naj bi se v naslednjem tednu odprli vrtci in nekateri razredi osnovnih šol.

»Vlada do tega trenutka ni dobila nobenega pisnega predloga s strani svetovalne skupine. Ko bo predlog prišel, se bo najprej sestala vlada v ožji sestavi in se bo poskušala opredeliti in pripraviti gradivo za plenarno zasedanje vlade,« pravi Kacin.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice