Pogled na tabelo socialnih transferjev in razprava o smislu sistema.
Na družbenem omrežju Facebook kroži pregled izračunanih mesečnih socialnih transferjev za družine brez dohodka in brez premoženja.
V priloženi tabeli, ki jo je med drugim delil tudi župan občine Radenci Roman Leljak, so zbrani zneski, ki združujejo osnovno denarno socialno pomoč, otroški dodatek, enkratno izračunan dodatek za veliko družino (razporejen na mesece) in izredno denarno pomoč.
Tabela jasno kaže, da se skupni mesečni prihodki močno povečujejo s številom otrok, pri čemer so najvišji zneski namenjeni družinam z najštevilnejšimi otroki ali enostarševskim družinam z identičnim številom otrok.
V pregledani tabeli so jasno ločeni sestavni deli pomoči:
- denarna socialna pomoč (osnovni transfer),
- otroški dodatek,
- dodatek za veliko družino (enkratno letno izplačilo preračunano na mesece),
- izredna denarna pomoč (namenjena pokritju nujnih stroškov).
Preračunani so mesečni skupni znesek in posebej prikazani tudi, koliko bi znašal mesečni prihodek v primeru statusa enostarševstva, saj zakonodaja pri določenih primerih predvideva dodatne ugodnosti za enostarševske družine.
Poleg tega tabela opozori, da so v izračun vključeni le neposredni denarni transferji in da obstaja še vrsta drugih pravic in subvencij (brezplačen vrtec, subvencija najemnine, plačano zdravstveno zavarovanje, subvencionirana šolska prehrana, paketi pomoči Rdečega križa oziroma Karitasa), ki dejanski standard družine še dodatno izboljšajo.
Konkretni primeri iz tabele
Za hiter občutek o razsežnosti:
- par z enim otrokom: 1365 evrov mesečno;
- par s tremi otroki: 2369 evrov mesečno;
- par s petimi otroki: 3360 evrov mesečno (to pomeni 40.320 evrov na leto);
- par z desetimi otroki: 5805 evrov mesečno (69.660 evrov na leto).
Posebno: enostarševska družina s petimi otroki je v izračunu navedena pri 3879 evrov mesečno (46.548 evrov na leto), saj status enostarševstva prinaša dodatne ugodnosti.
Enostarševska družina z desetimi otroki pa prejme 6873 evrov mesečno.
Prikazani zneski so namenjeni družinam brez dohodkov in brez premoženja, kar pomeni, da gre za ljudi, ki izpolnjujejo stroge pogoje oziroma so na socialnem robu.
Če družina poseduje nepremičnino ali prejema druge dohodke, se znesek socialne pomoči sorazmerno zniža.
Prav tako imajo upravičenci do socialne pomoči dostop do številnih nefinančnih oblik pomoči, ki v celotni oceni življenjskega standarda igrajo veliko vlogo, a jih tabela ne vključi v mesečni »denarni znesek«..
Socialni sistem v Sloveniji nudi precejšnje podporne ukrepe družinam brez dohodka in premoženja, zlasti če imajo več otrok.
To sproža legitimna vprašanja o spodbujanju vključevanja na trg dela, o pravičnem porazdeljevanju sredstev in o tem, kako uravnotežiti socialno varnost z dolgoročno socialno vključitvijo.
