Slovenska rezana božična drevesca okolju škodijo manj kot plastična

Okrasna drevesca so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke ali bora.

Večinoma smrečice za okras pridobivajo iz zaraščajočh se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah.

»V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitve škodljivcev, ki so v preteklih letih poškodovale gozdove v večjem delu Slovenije,« so povedali na Ministrstvu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Veliko smrečic tako pridobijo ob redčenju pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

Lani so bile nalepke svetlomodre, letos pa ...

Posekana drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti letos med prevozi in prodajo označeno z nalepko oranžne barve z letnico 2020. Nalepko morajo nositi tudi drevesa, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji.

Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk, do 25, dobijo brezplačno. Za večje število morajo odšteti po 31 centov na nalepko.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesa iz uvoza, okrasna drevesa v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke.

S posekom smrečice storimo manj škode kot z nakupom plastičnega drevesca

Na kmetijskem ministrstvu so opomnili, da v gozdu vsa mlada drevesca ne zrastejo v velika drevesa: »Če lahko v mladem gozdu na vsakem kvadratnem metru raste po ena smrečica, je kasneje v odraslem gozdu le okoli 500 odraslih smrek na hektar gozdne površine. Če bi vse mlade smrečice zrasle v velika drevesa, pa bi jih bilo 10.000 na hektar.«

V postopku naravne kompeticije se večina dreves posuši in propade.

Zato so na kmetijskem ministrstvu opozorili: »S posekom smrečice, upoštevajoč usmeritve Zavoda za gozdove Slovenije, gozdu in naravi škodujemo manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce in ga zavržemo že po nekaj letih.«

Strokovnjaki priporočajo navadno smreko, posekano v lokalnem gozdu

Na Zavodu za gozdove Slovenije in na Ministrstvu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Takšna drevesa namreč najmanj škodujejo našemu življenjskemu okolju.

»S stališča ogljičnega odtisa in emisij ogljikovega dioksida so na ustrezen nadzorovan način posekane naravne smrečice ogljično nevtralne – ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko ogljikovega dioksida, kot ga je drevo vezalo tekom svoje rasti. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni viški ogljkovega dioksida, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik.«

Ljudje se za domača okrasna drevesca odločajo vse redkeje

Vsem povedanemu navkljub poraba domačih okrasnih drevesc še vedno pada.

»Po letih smo tako izdali približno 58.000 nalepk v letu 2000, 38.000 nalepk v letu 2005, 30.000 nalepk v letu 2010 in 27.000 nalepk v letu 2015. V letu 2019 smo lastnikom gozdov in lastnikom oziroma najemnikom namenskih zemljišč za pridelavo okrasnih drevesc izdali približno 19.000 nalepk,« so povedali na kmetijskem ministrstvu.

Največ okrasnih gozdnih drevesc na trg prihaja iz kočevskega območja.

Kam z odsluženimi božičnimi drevesci?

Na kmetijskem ministrstvu so opozorili, da po gozdnih robovih v bližini naselij zadnja leta opažajo vse več odvrženih okrasnih drevesc: »Prosimo, da odslužena drevesca razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skurite v pečeh.«

Poudarili so, da odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo in tudi drugih organskih odpadkov z vrtov predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd.

Iz istega razloga v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.